Od 14 do malo manj kot 20 evrov na mesec za odvoz odpadkov, smetarjev pa primanjkuje
Ravnanje z odpadki se je zadnja leta v marsičem izboljšalo, a še vedno jih proizvedemo skoraj 12 milijonov ton na leto, od tega jih je večina, skoraj 90 odstotkov, gradbenih, medtem ko komunalnih odpadkov na leto proizvedemo za dober milijon ton. A vse to moramo prebivalci tudi plačati, stroški komunalnih podjetij pa se le še povečujejo, kar se pozna tudi na položnicah.

Kot pravijo statistični podatki, sicer Slovenci vse bolje ločujemo odpadke, kar olajša kasnejše recikliranje; v povprečju tako na leto ločimo okoli 73 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Na prebivalca nam uspe proizvesti 518 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je za 22 kilogramov več kot leta 2022 in nas uvršča v evropsko povprečje.
Evropsko povprečje
»Največji delež so biološko razgradljivi odpadki, in sicer približno 180 kilogramov na prebivalca. Embalažni odpadki skupaj znašajo približno 200 kilogramov na prebivalca. Kosovnih in kovinskih odpadkov je nastalo približno 70 kilogramov, nevarnih in elektronskih pa okoli 50 kilogramov na prebivalca. V evropskem merilu se Slovenija glede na količino ustvarjenih odpadkov uvršča v zgornji srednji razred. Proizvedemo manj odpadkov kot številne vzhodnoevropske države, vendar več kot nekatere najnaprednejše članice EU na področju krožnega gospodarstva,« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Pri steklu je stopnja predelave med 70 in 75 odstotki, plastično embalažo pa recikliramo med 50 in 55 odstotki, kar Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje. Kovinski odpadki so bili reciklirani v deležu med 65 in 70 odstotki, biološko razgradljivi odpadki (kuhinjski in vrtni) pa med 60 in 65 odstotki. Manj učinkovita je obdelava nevarnih komunalnih odpadkov, kot so elektronske naprave, kjer delež recikliranja dosega okoli 35 odstotkov.
Kam gre denar s položnice
A povprečnega uporabnika seveda zanima, kam in za katere namene se uporabi denar, ki ga vsak mesec nakaže prek (vse dražje) položnice. Kot so povedali v občini Ljubljana, se je strošek v zadnjih letih povečal za več kot štiri evre na mesec. Še leta 2022 so prebivalci Ljubljane, ki imajo urejen odvoz na tri tedne ter 120-litrski zabojnik za mešane komunalne odpadke in 80-litrski zabojnik za biološke odpadke, plačevali po 14,09 evra na mesec, letos pa je ta znesek že 18,45 evra. »Strošek ravnanja z odpadki za uporabnike v večstanovanjskem objektu z odvozom enkrat na teden je leta 2022 znašal 6,15 evra na osebo, letos pa je 8,53 evra na osebo. V položnici so zajeti stroški, povezani z zbiranjem in odvozom komunalnih odpadkov, kamor sodijo mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, ločeno zbrane frakcije (kot so papir, embalaža in steklo) ter kosovni odpadki po naročilu. Vključeni so tudi stroški uporabe zbirnih centrov, kjer lahko gospodinjstva brezplačno oddajajo različne vrste odpadkov. Poleg tega položnica vključuje stroške obdelave in odstranjevanja odpadkov (mehansko-biološka obdelava),« so povedali na MOL.
Plače v Ljubljani niso prav mamljive
Komunala Ljubljana ima trenutno 220 sodelavcev za odvoz odpadkov, sem so všteti vozniki in komunalni delavci, ter 77 vozil. Se pa tudi oni borijo s pomanjkanjem kadra. Osnovna bruto plača komunalnega delavca je namreč 1366 evrov brez dodatkov, odvoz pa opravljajo med tednom neprekinjeno, od ponedeljka do petka, ne glede na morebitne praznike.
V Ljubljani, kjer je največja koncentracija zbiranja smeti, predvidevajo, da bodo letos zbrali 43.500 ton mešanih komunalnih odpadkov, 28.000 ton bioloških odpadkov, 37.000 ton odpadkov ločeno (papir, embalaža, steklo), 9000 ton kosovnih odpadkov, zbranih po naročilu in iz zbirnih centrov, ter 180 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. »Količine ločeno zbranih frakcij in bioloških odpadkov kažejo rahel trend rasti, medtem ko količina mešanih komunalnih odpadkov ostaja stabilna,« dodajajo.

Z nekaj podatki so nam postregli tudi v drugih občinah. V Murski Soboti na primer komunalne odpadke zbirajo z dvema ekipama. Povprečna bruto plača zaposlenega komunalnega delavca v letu 2024 znaša 1831 evrov, ločeno pa zberejo okoli 62 odstotkov odpadkov.
Podobno ločujejo na Jesenicah, kjer pa na leto zberejo do 162 kilogramov odpadkov na prebivalca. »Trend rasti cen v zadnjih petih letih je približno 30-odstotno povišanje cen. Razlogov je več: višje cene prevzema odpadkov za ponovno rabo (les, veje), višji stroški storitev, vzdrževanje vozil in višji stroški dela,« pravijo na občini Jesenice.
V Mariboru nižji stroški
V Mariboru pa so stroški odvoza komunalnih odpadkov nižji kot v Ljubljani. Za 120-litrsko posodo je prebivalca stal na mesec 10,43 evra, letos je cena 14,22 evra. V štajerski prestolnici pri rednih odvozih uporabljajo 24 smetarskih vozil. »Tudi v našem podjetju, kot komunalni dejavnosti nasploh, se soočajo s kadrovsko stisko, ki jo dodatno zaostrujejo bolniške odsotnosti. Na področju zbiranja in odvoza odpadkov je v Snagi zaposlenih več kot 100 sodelavcev,« vedo povedati na občini Maribor.
Pri njih predstavljajo mešani komunalni odpadki 31 odstotkov vseh zbranih odpadkov, papirja in embalaže je za 43 odstotkov, kosovnih pa vsega štiri. V zadnjih letih opažajo pozitiven trend povečevanja deleža ločeno zbranih odpadkov, kar kaže na večjo ozaveščenost prebivalcev in učinkovitost sistemov ločenega zbiranja, se pa hkrati zmanjšuje delež mešanih komunalnih odpadkov.

Tudi v Kranju višje cene odvoza
V komunali Kranj povedo, da so tudi pri njih po štirih letih nespremenjenih cen leta 2023 dvignili ceno mešanih komunalnih in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov. Kot pojasnjujejo, so jih v to prisilili višji stroški dela, višje cene naftnih derivatov, višje cene prevzema bioloških odpadkov in amortizacija. Konec leta 2024 so imeli tako zaposlenih 63 sodelavcev, imajo 11 smetarskih vozil za redni odvoz iz gospodinjstev in 10 specialnih tovornih vozil za kontejnerski odvoz. V nasprotju z večino drugih občin in komunalnih podjetij sicer kadrovskih težav nimajo.
Svojega smetišča nimajo
»Lani je povprečna bruto plača komunalnega delavca na področju zbiranja odpadkov znašala okvirno 1900 evrov. Smetišča oziroma odlagališča odpadkov pa v Kranju nimamo. Na leto zberemo 30.000 ton odpadkov, od tega polovico od vrat do vrat, pri čemer je 20 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, 14 odstotkov embalaže in 16 odstotkov bioloških odpadkov. Komunala Kranj je zbiralec odpadkov za štiri občine, ki vse zbrane odpadke preda prevzemnikom. Ne izvajamo pa samostojno storitve sortiranja, obdelave ali odlaganja odpadkov,« dodajajo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se