Takrat se namreč izteče šestdesetdnevni rok zbiranja podpisov podpore novonastalemu predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je pripravilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Če bodo do takrat (zbiranje podpisov poteka od včeraj) pridobili pet tisoč ali več podpisov državljanov, bo predsednica državnega zbora po prejetju zakonskih predlogov z zadostnim številom podpisov obvestila poslance o začetku zakonodajnega postopka.
Po raziskavi Slovensko javno mnenje 2022, po kateri je leta 2009 evtanazijo ocenilo kot sprejemljivo 60 odstotkov vprašanih, leta 2022 pa že 74 odstotkov, je sicer razvidno, da se odnos do te tematike v Sloveniji spreminja – ni več tako odmaknjena. Zelo podobno številko je pokazala javnomnenjska raziskava Ninamedie maja lani, v kateri je 76,5 odstotka vprašanih podprlo uzakonitev možnosti prostovoljnega končanja življenja, so poudarili avtorji predloga zakona iz Srebrne niti.
Zdajšnja zakonodaja ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ker jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba, je na nedavni novinarski konferenci povedal soavtor zakonskega predloga Andrej Pleterski. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih po njegovih besedah lahko rešitev.
Koga predlog zakona izključuje
Kot je pojasnil, bi predlog uzakonil pravico vseh polnoletnih obvezno zavarovanih oseb v Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno končajo življenje. Predlog pa izključuje to možnost za mlajše od 18 let, za ljudi brez fizioloških razlogov za trpljenje in za ljudi z depresijo, ki je duševna motnja. Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bi imeli ljudje, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, niti tisti, ki sami niso sposobni odločati o sebi.
Recept za smrtonosno učinkovino bo izdala posebna komisija, ki bo zaradi varnosti pred zlorabami ves čas nadzorovala postopek. Pooblastila bo tudi posebnega zdravstvenega delavca, da prevzame smrtonosno učinkovino v lekarni in jo prinese bolniku. Predlog predvideva, da trpeči človek sam vnese smrtonosno učinkovino v svoje telo. Le v primeru ugotovitve, da sam tega ne more narediti, bo učinkovino v njegovo telo vnesla druga oseba.
Predlog zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami, poudarja pravnik Luka Mišič. Predlog namreč hkrati določa stroge pogoje, v okviru katerih bi bila odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejeta. Skrbno bi bilo treba namreč prej preučiti vse možnosti za zdravljenje ter se pogovoriti z lečečim zdravnikom, psihiatrom in drugimi strokovnjaki.
Zdravniku omogočen ugovor vesti
Po pojasnilu strokovnjakinje za zdravstveni menedžment Brigite Skele Savič predlog ne želi nadomestiti slabo delujoče paliativne oskrbe v državi, ampak razreševati avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Sicer pa se paliativna oskrba in obravnavani predlog ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, je podčrtala.
Pripravljavci zakona sicer niso dobili soglasja zdravniških organizacij k predlogu. Vendar pa so v pogovorih zaznali, da so mlajša generacija zdravnikov in tisti zdravniki, ki intenzivno delajo z bolnimi in umirajočimi, predlogu bolj naklonjeni. Vsekakor pa bo mogoč ugovor vesti, so povedali avtorji ZPPKŽ.
Ujetnik telesa
Široka razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je sicer v Sloveniji začela leta 2018, ko sta željo po takšni obliki pomoči javno izrazila Janko Pleterski in Alenka Čurin Janžekovič. Slednja je prejšnji mesec z evtanazijo umrla v Švici. Imela je neozdravljivo bolezen, ki so ji jo diagnosticirali že v otroštvu in je z leti napredovala, zato se je odločila za končanje življenja v Švici, saj v Sloveniji zakon tega ne dovoljuje. Čurin Janžekovič je imela v slovenskem prostoru pri približevanje te tabuizirane tematike širši javnosti izjemno pomembno vlogo.
Prav tako prej omenjeni akademik dr. Janko Pleterski, ki so mu začele telesne funkcije odpovedovati, oslepel je in oglušel. Takrat, saj zaradi tega ni več mogel brati, pisati, kar je od vedno počel, je izgubil smisel življenja. Bil je zdrav duh v bolni lupini, ujetnik svojega telesa. »To je najhujša ječa, ki jo lahko doživiš. Nobena soba te ne more tako zapreti, kot si lahko zaprt v svojem telesu. To je bilo zanj nevzdržno, zato si je poskušal vzeti življenje,« nam je v intervjuju, objavljenem leta 2021, povedal njegov sin Andrej Pleterski.
Pomembno sporočilo odločevalcem
Po neuspelem samomoru je v parlament poslal pismo z zahtevo, da se pravica do dostojne smrti uredi sistemsko. Vsebina pisma je bila: »Želim izraziti svojo željo, da uveljavim svojo osebno človekovo pravico do smrti. Izrazil sem svojo željo tudi s svojim dejanjem, o katerem priča brazgotina pod zapestjem moje levice. Ta brazgotina priča tudi o tem, da sistem v Sloveniji te moje človekove pravice ne priznava. Hočem posebej poudariti stališče, pri katerem vztrajam, da bi morala biti pravica do smrti priznana v Sloveniji pa tudi v vseh drugih državah. Moja želja in namen je opozoriti Državni zbor RS kot najvišji organ naše državne suverenosti, da mora sistem demokracije to vprašanje pravice rešiti sistemsko. Sam v tem smislu česa drugega ne morem storiti več.«
Srebrna nit je ob tem vnovič izpostavila, da želijo z zakonom zagotoviti pomoč ljudem, ki ob izteku življenja doživljajo neznosno trpljenje, in da je zakon v resnici »naš izraz spoštovanja in ljubezni do življenja. Našega življenja, ki je naša pravica, in o katerem lahko vsakdo odloča le sam, v luči zavedanja, da v razmerah iztekajočega se življenja nekateri pacienti lahko doživljajo neznosno trpljenje, za katerega ni sredstev lajšanja. Možnost, ki jim preostane, če želijo še naprej uživati dostojanstvo in zasebno avtonomijo, se torej svobodno odločati v lastnih zadevah in doživeti lahko smrt, je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.«
»Pomembno je spomniti še, da predlagani zakon nikomur ničesar ne jemlje. Vse pravice, ki jih imajo pacienti, in vsa skrb, ki naj bi jo bili v primeru bolezni ali poškodb deležni, ostajajo še naprej zakonsko urejene. Daje pa možnost svobodnega odločanja o koncu svojega življenja, zagotavlja družbeni nadzor in popolno varnost pred kakršnimikoli zlorabami ali zmotami,« so dejali v Srebrni niti.
