Kopanje v rekah, jezerih in morju ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer ni izrecno prepovedano. »Vendar priporočamo, da za kopanje v površinskih vodah uporabljate območja, ki imajo status kopalne vode. V Sloveniji je temu zdaj namenjenih 48 območij na rekah, jezerih in morju. Na teh območjih zaradi zagotavljanja zdravja ljudi redno spremljamo kakovost vode in o tem obveščamo javnost,« so povedali na Sektorju za upravljanje voda. Seznam kopalnih voda določi vlada z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Na seznam kopalnih voda je zdaj uvrščenih 48 kopalnih voda, od tega 21 na morju in 27 na rekah in jezerih. Spremljanje kakovosti vode na območju s statusom kopalnih voda izvaja NIJZ (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano), poteka pa vsake 14 dni v času kopalne sezone, ki na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. »Ob vzorčenju se opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila NIJZ, so še dodali na Sektorju za upravljanje voda.
Ocena odlično za 83% kopalnih voda
V Slovenskem poročilu o stanju kopalnih voda v letu 2021 so objavljene informacije o razvrstitvi kopalnih voda v kakovostne razrede na osnovi mikrobiološke kakovosti vode v minuli in treh predhodnih sezonah. Odličnih je bilo tako kar 83 % kopalnih voda, 10 % jih je bilo dobre kakovosti , zadostni sta bili dve kopališči (4,3 %), v slabem stanju pa je bila le ena – kopalno območje Kolpa Primostek. »Kakovost vode se je zadnja leta gibala med dobrim in zadostnim. Ob množičnem obisku turistov v zaledju kopalne vode zaradi zaprtja mej ob pandemiji, pa je bilo zadnji dve leti zaznati večjo spremenljivost kakovosti vode. Sodobne molekularne analize vode so pokazale, da glavnino fekalnega onesnaženja prispeva človek,« so o kopališču Primostek povedali na Ministrstvu za okolje in prostor, na Sektorju za upravljanje voda pa so dodali: »Človek pa v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije prek komunalnih izpustov, iztokov, z gnojenjem kmetijskih površin in njihovim spiranjem ob dežju, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali. Prav s fekalijami onesnažene vode so tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije.« Kazalnik fekalnega onesnaženja voda je prisotnost indikatorskih bakterij v vodi, kot so Escherichia coli ter intestinalni enterokoki. Obe bakteriji redno spremljajo na kopalnih vodah in njuna prisotnost je osnova za oceno ustreznosti posameznega vzorca vode glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter za oceno stanja ob koncu kopalne sezone.
Problematični kopališči Primostek in Žusterna
Letos so sicer modro zastavo podelili 13 slovenskim kopališčem, od tega osmim na območju Občine Piran ter po enemu v Izoli, Kopru, Radovljici, na Bledu in Radljah ob Dravi. Po podatkih so tako odlične kopalne vode Blejskega in Bohinjskega jezera, tudi vse kopalne vode na reki Soči in na Kolpi, z izjemo kopalnega območja Kolpa Primostek, kjer se je kakovost vode poslabšala z zadostne na slabo. Kakovost vode se je poslabšala z odlične na dobro še na kopalnih območjih Kolpa Damelj in Nadiža, z oceno dobro na odlično pa se je kakovost vode izboljšala na kopalnem območju Kolpa Radenci. Na morju je kakovost kopalnih voda že vrsto let zelo dobra, tako je odlično kakovost doseglo kar 20 od 21 morskih kopališč, izjema je le Žusterna, ki zaradi izrednega onesnaženja leta 2019 ostaja zadostno. Se je pa mikrobiološko stanje kopalne vode v Žusterni ob izvedenih ukrepih lani izboljšalo.
Kakšne so naše vode v primerjavi z evropskimi?
Analize kopalnih voda poleg nacionalnih ustanov preverjajo tudi na evropski ravni. Evropska agencija za okolje je objavila ugotovitve o kakovosti vode na evropskih kopališčih za leto 2021. Država z najbolj čisto vodo na svojih kopališčih je postala Avstrija, pri naših severnih sosedih je tako kar 97,7 odstotka vseh kopališč ocenjenih kot izvrstnih. Na lestvici Avstriji sledijo Malta, kjer je izvrstnih 96,6 odstotka kopalnih voda, Grčija s 95,8 odstotki in Hrvaška, kjer je voda izvrstne kakovosti na 95,7 odstotka kopališč. Slovenija je med 29 državami na 15. mestu, evropska agencija za okolje je tako izvrstno kakovost pripisala 39 kopališčem, kar pomeni 83 odstotkov vseh slovenskih kopalnih voda.
Poskrbite za varnost
NIJZ je še sporočil, da je v Sloveniji trenutno določenih 18 naravnih kopališč katera imajo upravljavca, ki zagotavlja varnost in urejenost kopališča: prisotnost reševalcev iz vode, označbe (ograjene vodne površine, dostopi v vodo, sanitarije, prva pomoč idr.), dodatne ponudbe. Imamo tudi 30 kopalnih območji, ki pa nimajo upravljavca in ne reševalcev, zato je glede poškodb in utopitev kopanje v njih na lastno odgovornost. »Kopanje v površinskih vodah priporočamo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring,« so povedali.
Kopalci si podatke o kakovosti kopalnih voda lahko ogledajo v spletnem prikazovalniku Karta kopalnih voda, kjer opozarjajo kopalce na neustrezno kakovost vode. »Na večini kopalnih voda so postavljene tudi informacijske table. Na njih je poleg opisa kopalne vode navedena tudi razvrstitev kopalne vode v ustrezen razred kakovosti ter QR koda, ki omogoča dostop do podatkov z uporabo mobilnih telefonov, na naravnih kopališčih pa tudi informacija o ustreznosti sprotnih analiz vode. Za redno vzdrževanje, ažuriranje informacij in za eventualno zamenjavo tabel ter za sprotno nameščanje obvestil so na kopalnih območjih pristojne lokalne skupnosti (občine), na kopališčih pa njihovi upravljavci,« še dodajajo na Sektorju za upravljanje voda. NIJZ pa je objavila osnovna pravila za preprečevanje prenosa okužbe s Covid 19: na kopanje se odpravimo le če smo zdravi, brez znakov okužb dihal, poskrbimo za ohranjanje ustrezne medosebne razdalje, tako na kopnem kot v vodi na kopalni površini (vključno s plovnimi napravami npr. splavi). Varna medosebna razdalja zaradi virusa, ki se izloča s kihanjem, kašljanjem, glasnim govorjenjem, petjem… je vsaj 1,5 metra. Izogibajmo se zaprtim prostorom na obvodnih površinah in čim več zadržujmo na odprtem. Pogosto si umivajmo in/ali razkužimo roke, zlasti po uporabi sanitarij, garderob in dotiku različnih površin v skupini uporabi (kljuke, ograje..)
