Šimen Zupančič

Zdaj se je "oče slovenskega juda" znašel v policijski preiskavi, saj ga njegove nekdanje tekmovalke obtožujejo številnih zlorab.

Iz njegove šole so prišle olimpijske medalje, svetovne prvakinje in generacije borcev, ki so postavili judo na zemljevid najuspešnejših slovenskih športov.

A kdo je Marjan Fabjan?

Fabjan je judo začel trenirati pri enajstih letih v domačem klubu Ivo Reya v Celju. Njegova kariera je trajala od 1973 do 1994, ko je tekmoval predvsem v kategoriji do 78 kg, proti koncu tudi v kategoriji do 86 kg.

• Jugoslovanski prvak: štirikratni (1978, 1979, 1981, 1984), dvakratni podprvak, dvakrat tretji.

• Mladinski uspehi: dvakratni mladinski prvak Jugoslavije in bronast na evropskem mladinskem prvenstvu.

• V tujini: v Avstriji je osvojil tri državne medalje, dvakrat naslov prvaka.

• V Sloveniji: po vrnitvi je leta 1992 postal državni prvak.

Leta 1994 se je poslovil od tekmovanj in se v celoti posvetil trenerskemu delu.

Trenerska pot in klub

Že pred koncem svoje kariere je leta 1990 ustanovil lasten judo klub – danes znan kot Judo klub Z’dežele Sankaku Celje. Po lastnih načelih, brez kompromisov, a z jasnim ciljem: vzgoja vrhunskih judoistov. Sam je večkrat- in še danes – ves čas ponavljal, da mu starše ne zuapjo le treningov, ampak tudi vzgojo. In očitno je vse skupaj vzel preveč zares ter prekoračil kar nekaj mej, ki jih starši, vzgojitelji ter trenerji ne bi smeli.

Budokan Fabjan

Fabjanov klub je kmalu postal vodilni v Sloveniji, kasneje pa tudi prepoznaven po vsej Evropi. Leta 1992 je v Celju nastal vadbeni objekt Budokan Fabjan, center, ki nosi njegovo ime.

»S temi občutki in razmišljanjem se je pred leti rodil judo klub, ki danes šteje več kot tristo (300) članov in diha z mestom, v katerem živi oseminštirideset tisoč (48.000) prebivalcev. Zgrajen je bil na vasi, blizu polj in gozda, na svoji zemlji. Počasi, a vztrajno se je gradil in zgodil Budokan Fabjan, ki je bil poleg vloženih materialnih sredstev, deležen pomoči župana mesta, predvsem dela ljudi, ki so verjeli v Zmago … In takšni ljudje se danes zbujajo v zmagovalna jutra! Vsakodnevni napori, vsakodnevno trdo delo, vsakodnevna odrekanja zaradi treninga, so klubu prinesla,« je napisano na strani kluba.

Zlatar uspehov: vzdevek, ki ima pomen

Fabjan ni le trener. Je mentor in voditelj generacij tekmovalcev. Njegov vzdevek "Zlatarstvo Fabjan" ni naključen, saj je po poklicu zlatar in iz njegovega kluba prihajajo nosilci olimpijskih medalj

Najbolj prepoznavne judoistke pod njegovim vodstvom:

• Urška Žolnir Jugovar

  • Olimpijska bronasta (Atene 2004)

  • Olimpijska zlata (London 2012)

  • Svetovna in evropska medalistka

• Lucija Polavder

  • Olimpijska bronasta (Peking 2008)

  • Večkratna evropska medalistka

  • Preberite še

    

    Turizem

    Ideje za poletje 2025: sanjska doživetja za vse generacije

    Srebrna na svetovnem prvenstvu (Rotterdam 2009)

• Ana Velenšek

  • Olimpijska bronasta (Rio 2016)

  • Svetovna podprvakinja (Astana 2015)

  • Evropska prvakinja (2016)

• Tina Trstenjak

  • Olimpijska zlata (Rio 2016)

  • Olimpijska srebrna (Tokio 2020)

  • Svetovna prvakinja (Astana 2015)

    Večkratna evropska prvakinja

• Petra Nareks, Rok Drakšič – številni evropski in svetovni uspehi

Leta 2009 je s klubom postal evropski ekipni prvak v Parizu.

Na olimpijskih igrah v Riu 2016 so Fabjanovi varovanci osvojili dve medalji – kar je takrat judo postavilo kot najuspešnejši slovenski šport po številu olimpijskih odličij.

Preberite tudi:

Ritmična gimnastika

Škandal pretresa Italijo: nečloveško izživljanje nad športnicami, tudi nad bronasto olimpijko

Osebno življenje

Marjan Fabjan izhaja iz skromne družine. Oče Mirko, Primorec, in mati Jožefa sta umrla zgodaj, kar je oblikovalo njegov značaj, piše na wikipediji. Po poklicu je zlatar, zaposlen je bil v Zlatarni Celje.

Ni želel na Japonsko

Z izjemnim srbskim judoistom Radomirjem Kovačevićem sta stkala globoko prijateljstvo. Skupaj sta trenirala, Fabjan pa se kljub možnosti ni odločil za selitev na Japonsko.

Z življenjsko sopotnico Simono Lotrič ima sina Jana. Simona poučuje najmlajše judoiste v klubskem vadbenem centru.

Posebne geste in zgodbe

Fabjan rad povezuje športne uspehe s simboličnimi dejanji. Po osvojenem olimpijskem zlatu Trstenjakove in bronu Velenškove se je leta 2016 peš odpravil od Celja do Brezij – pot dolga 106 kilometrov.

Dokumentarec in priznanja

Leta 2013 je RTV Slovenija posnela dokumentarni film "Mehek kot skala – zgodba o Marjanu Fabjanu", ki prikazuje njegovo življenjsko in športno pot.

Med priznanji izstopata:

• Bloudkova plaketa (2003)

• Bloudkova nagrada (2012) – najvišje državno priznanje na področju športa.