Govoriti o bolj ali manj dramatičnih razmerah, ko je govora o komarjih, je sicer nehvaležno delo, saj je za dramo pogosto dovolj že posamezen primerek, če je le dovolj okreten in pritlehen. Biolog in strokovnjak za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije Tomi Trilar nam je pojasnil, da je letos na urbanih območjih največ tigrastega komarja (Aedes albopictus), ki je znan po tem, da je za razliko od »naših« komarjev, ki so bolj nočni tiči, dejaven podnevi. Tigrasti komar je pri nas prišlek, saj je v Evropo pripotoval z ladijskim transportom odpadnih gum. Prvič so ga leta 1997 opazili v Albaniji, prepoznamo pa ga po značilnem črno-belem telescu in beli progi na glavi. Gre sicer za slabega letalca, preleti lahko namreč le do 200 metrov, a je izjemen pri osvajanju tako imenovanih »umetnih« bivališč, ki jih je ustvaril človek. Za razmnoževanje potrebuje le majhno količino »stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati, in se s tem izogne njihovi konkurenci,« so zapisali na spletišču Mestne občine Ljubljana. Trilar je sicer izpostavil, da za razliko od preteklega leta, ko se je zlasti na območju ljubljanskega barja in pravzaprav celotne ljubljanske kotline močno namnožil celinski poplavni komar Aedes vexans, ta komar letos ni tako številčen. Razlog gre iskati zlasti v vlažnosti v pomladnih mesecih. Lanska pomlad je bila namreč zelo vlažna. »Tisto, kar je bilo lani na barju, tega letos ni,« je dejal Trilar. Sicer pa z vidika komarjev na območju ljubljanske kotline letos ne beležijo posebnosti.
Septembra se bo končal vseslovenski monitoring
V Sloveniji medtem od novembra leta 2019 poteka vseslovenski monitoring prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji, o katerem smo že poročali. Raziskovalci so v okviru projekta, ki ga vodi virologinja dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter v katerem sodelujejo tudi raziskovalci iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Univerze na Primorskem, vzpostavili standardizirane postopke monitoringa komarjev in peščenih muh, te prenašalce virusov in parazitov pa vzorčijo na več lokacijah. Kot so pojasnili avtorji, v Sloveniji namreč še vedno nimamo popolnega seznama pri nas živečih vrst komarjev, s triletnim projektom, ki se bo končal konec letošnjega septembra, pa želijo te vrste natančno popisati. Ti podatki bodo tudi osnova za izdelavo »ocene tveganja za vnos porajajočih se mikroorganizmov in vpliv na javno zdravje v Sloveniji.« Na podlagi raziskave bo možna tudi ocena o razširjenosti tako avtohtonih kot tujerodnih vrst komarjev. Kot smo že poročali, je raziskovalcem samo v prvem letu monitoringa uspelo zaznati 35 vrst komarjev, vključno s tremi invazivnimi vrstami, ki izvirajo iz Azije. Gre za tigrastega, japonskega (Aedes japonicus) in korejskega komarja (Aedes koreicus).
Dve novi najdbi na območju Škocjanskega zatoka
So pa raziskovalci Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v lanskem letu dve novi vrsti komarjev našli na območju koprskega naravnega rezervata Škocjanski zatok, kjer so v okviru monitoringa nastavili pasti za lov odraslih komarjev. Kot so navedli v članku za najnovejšo izdajo revije Svet ptic, ki jo izdaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), so pasti enkrat mesečno za 24 ur postavili na več lokacij v bližini hleva s konji in ob leseni baraki, ob tem pa jim je doslej uspelo popisati 15 vrst komarjev, pri čemer so najštevilčnejše »vrste, ki se najpogosteje pojavljajo v poplavnih ravnicah rek in mokriščih.« To so Ochlerotatus caspius, Ochlerotatus vexans in Culex pipiens, tako imenovan navadni hišni komar. Kot zanimivo najdbo so izpostavili dve vrsti, ki so jih v Sloveniji zaznali sploh prvič. Gre za vrsto Uranotaenia unguiculata, ki je avtohtona v srednji Evropi, in vrsto Ochlerotatus detritus, ki je najbolj razširjena na Britanskem otočju.
Kar zadeva prenašanje nevarnih bolezni, kot so mrzlica denga, malarija, čikungunja (chikungunya) in mrzlica Zahodnega Nila, je najbolj problematičen tigrasti komar, ki lahko prenaša številne povzročitelje bolezni, a skupaj z drugima dvema invazivnima vrstama še zdaleč ni edina težava. Virus Zahodnega Nila lahko denimo prenaša tudi naš avtohtoni navadni komar. Pri nas so okužbe s tem virusom sicer redke, a se pojavljajo, drugje južneje po Balkanu in v sredozemskih državah pa so že stalnica. Tako so prve tri letošnje primere okužbe včeraj potrdili v Srbiji.
