Sašo Švigelj

Predvsem je povečano število starejših bolnikov, pri katerih prihaja do poslabšanja kroničnih bolezni, so za STA pojasnili v ZD Ljubljana.

V urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, kamor iz splošne nujne medicinske pomoči preusmerijo zahtevnejše primere, pa zaenkrat povečanega obiska bolnikov zaradi težav, povezanih z vročino, ne beležijo.

Kako ravnati v času visokih temperatur?

V ZD Ljubljana ob tem svetujejo, naj se v času visokih temperatur čim več zadržujemo na hladnem ter ohlajamo telo in prostore. Piti je treba veliko tekočine, tudi če nismo žejni. Zunanje aktivnosti je treba prilagoditi in z njimi ne pretiravati, oblačila pa naj bodo svetla, ohlapna, narejena iz bombaža in lana. Svetujejo tudi več manjših obrokov, najbolje hladno, lahko hrano. Izogibajmo se gibanju na soncu v najbolj vročem delu dneva, doma pa preko dneva zaprimo okna in spustimo rolete.

Posebna skrb naj bo namenjena bolj ogroženim prebivalcem

Kot še priporočajo v ZD, mora biti posebna skrb namenjena bolj ogroženim prebivalcem. To so med drugim starejši od 70 let, predvsem če imajo pridružene bolezni. "Če imamo starejše svojce, ki živijo sami, imajo kronične zdravstvene težave in jemljejo različna zdravila, jih redno kličimo, preverjajmo njihovo počutje in jih vzpodbujajmo k zadostnemu pitju vode," še svetujejo.

V vročini moramo dobro opazovati tudi dojenčke in majhne otroke, saj lahko hitro izgubijo telesno tekočino, tudi ob dihanju, kar lahko pripelje do dehidracije. Redno morajo piti, biti v senci in lahko oblečeni. Otroci so v vročih dneh tudi bolj izpostavljeni infekcijam, kot so vnetja žrela, virusna obolenja, pri katerih je treba še bolj paziti na zadostno zniževanje telesne temperature.

Do pregretja organizma sicer pride, kadar odpove regulacija telesne temperature in je porast temperature zaradi vročega okolja večji, kot je sposobnost obrambnih mehanizmov telesa. Najprej se pojavijo znaki dehidracije, utrujenost, vrtoglavica, razdražljivost, žeja, izguba apetita, urin postane temno rumen, lahko pride do krčev ali omedlevice.

Naslednja stopnja je vročinska izčrpanost, ki se pojavi zaradi hujše izgube tekočine in soli pri pregretem bolniku. Pridruži se slabost, glavobol, bruhanje, zmedenost. Najhujša stopnja pa je vročinska kap, ko temperatura zraste preko 40,5 stopinje in je življenjsko ogrožujoča. V tem primeru je potrebna takojšnja zdravstvena oskrba, zato ne odlašamo s klicem na 112, do prihoda reševalcev pa prizadetega hladimo, svetujejo v ZD Ljubljana.

Opozarjajo tudi, naj otrok in živali nikoli ne puščamo v vozilu

Z Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) so sporočili, da se vozilo pri 30 stopinjah Celzija zunanje temperature v pol ure segreje na 46 stopinj, v eni uri pa na 56 stopinj. Pri 40 stopinjah zunanje temperature pa se vozilo v 10 minutah segreje na 47 stopinj, v pol ure na 56 stopinj, v eni uri pa na 68 stopinj.

Da avto čim hitreje in učinkovito ohladite, na AMZS priporočajo, da najprej odprete vsa vrata in ga prezračite, prižgite klimo in usmerite zračnike najprej proti stropu, ne neposredno v telo. Med vožnjo naj bo notranji obtok zraka vključen samo nekaj minut, nato ga izklopite, poleg tega ne pretiravajte s hlajenjem, optimalna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je do sedem stopinj.