Cepivo, ki naj bi prineslo odrešitev pred epidemijo covida-19, pri ljudeh vzbuja različne občutke: nekateri so ga sprejeli z olajšanjem, v druge se je naselil strah pred neznanim, tretji so podlegli teorijam zarot in so prepričani, da bodo po cepljenju dobili roge ali pa jim bo zrasla še ena glava. Dejstvo je, da nobeno od odobrenih cepiv še ni popolnoma preizkušeno, zaradi česar je bila najbrž tudi sprejeta odločitev, da cepljenje proti covidu-19 ne bo obvezno.
Ni obvezno, a …
A že zdaj se nakazuje, da utegne biti življenje tistih, ki bodo cepljenje zavrnili, oteženo. V slovensko zakonodajo smo pred meseci sicer vnesli določilo, da se otrokom, ki ne bodo cepljeni v skladu s programom cepljenja, odreče dostop do javnih in javno sofinanciranih vrtcev. Ob tem so v zakon o nalezljivih boleznih dodali tudi določilo, da morajo biti po programu cepljeni tudi dijaki in študentje srednješolskih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. In kot kaže, bo cepljenje proti covidu-19 za študente medicine prostovoljno le na papirju.
Ali cepivo ali test
Po spletu je zakrožilo obvestilo, ki so ga prejeli študenti medicinske fakultete in prek katerega so se zbirale prijave za cepljenje, dodano pa je bilo tudi opozorilo, da je cepljenje z dvema odmerkoma pogoj za opravljanje kliničnih vaj. V kolikor se študenti ne bi cepili, morajo za klinične vaje sami tedensko zagotavljati teste. Pričakujemo lahko, da bo skupaj z večjim poznavanjem cepiva, vse večjo precepljenostjo populacije in s ponovnim zagonom javnega življenja vse večja tendenca, da cepljenje postane obvezno vsaj na področjih, kjer ljudje prihajajo v stik z najbolj ogroženimi skupinami, ali pa bo pogoj za dostop do določenega dela storitev, kot so na primer letalska potovanja in obiski večjih prireditev v zaprtih prostorih.
Razprava v Nemčiji
Dileme, ki se ob tem odpirajo, spadajo predvsem na področje človekovih pravic in enakosti pred zakonom. Medtem ko smo pri nas včeraj predstavili načrt cepljenja v prvi polovici leta, v Nemčiji vse glasneje razmišljajo o tem, da bi cepljenje postalo obvezno vsaj za določene poklicne skupine, ki delajo z ranljivimi skupinami. Razprava o tem se je razvnela, ko so prvi podatki o precepljenosti pokazali, da številni uslužbenci domov za ostarele cepljenje zavračajo. Nedavna anketa nemškega združenja za intenzivno in nujno medicino je pokazala, da se približno polovica zdravstvenih delavcev trenutno ne želi cepiti. S podobnimi težavami se srečujemo tudi pri nas, ko je interes za cepljenje v domovih za ostarele in zdravstvenih ustanovah izkazalo 40–60 odstotkov tam zaposlenih.
Kako do precepljenosti
Kot kaže trenutna razprava v Nemčiji, se nekateri politiki nagibajo k obveznemu cepljenju, drugi menijo, da bi lahko ustrezno precepljenost, torej okoli 60 odstotkov prebivalstva, dosegli zgolj z ozaveščanjem in promoviranjem cepljenja. A skoraj zagotovo ne bo države, ki bi obvezno cepljenje uvajala, dokler se vsa cepiva v popolnosti ne preizkusijo in ne ugotovijo tudi vse dolgotrajne posledice cepiv, dejstvo namreč je, da so vsa znana cepiva odobrena le začasno.