Država se ne more ravno pohvaliti, da odločitve, kaj potrebujemo, in pridobivanje teh stvari potekajo povsem utemeljeno, transparentno ter po načelu kakovosti in razumne cene.
V luči afere, ki je vzniknila v času, ko se država spopada z zdravstveno krizo, ko se je zapletalo pri ventilatorjih in zaščitnih maskah, smo preverili, kateri nakupi v zadnjih letih so še vzbujali dvome o upravičenosti, razburjali javnost ter vpletene postavili v težak položaj ali celo pred sodišče. V grobem pa se je veliko nakupov izkazalo za preplačane, neuporabne, nedelujoče oziroma neučinkovite, ali celo za nepotrebne.
NEPRIMERNI VENTILATORJI
Da bi se Slovenija lahko zoperstavila virusu, ki povzroča bolezen covid-19, se je morala primerno opremiti. Država namreč ni imela na zalogi dovolj medicinske opreme; od pripomočkov, potrebnih za zdravljenje koronavirusa, do zaščitne opreme za medicinsko osebje. Sprva je kazalo, da so aktivnosti za nakup opreme stekle dobro, potem pa … Dvoma o upravičenosti in smiselnosti nakupov sicer ni bilo, temveč o tem, kako so ti potekali in koliko je zanje zapravila država. Prav na slednje, oziroma kako so potekali posli na zavodu za blagovne rezerve, je v oddaji Tarča opozoril na zavodu zaposleni Ivan Gale. Izpostavil je številna sporna ravnanja, med katerimi izstopa nabava ventilatorjev.
Nakup teh je potekal, tako je dejal Gale, pod velikimi pritiski ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Ta naj bi vztrajal, naj se nabavijo ventilatorji Siriusmed R30 podjetja Geneplanet. Teden dni pozneje je eden od treh članov neformalne skupine strokovnjakov, ki je bila izbrana za ocenjevanje ponudb respiratorjev, dr. Rihard Knafelj, povedal, da ti ventilatorji brez nadgradnje niso primerni za bolnike s covidom-19. Izpostavil je, da je presenečen, da se je država odločila prav za te ventilatorje.
ZA MADŽARE BODO DOBRI
Poleg tega so se pojavili očitki, da so bili preplačani. Cena: osem milijonov evrov za 200 ventilatorjev oziroma dobrih 39.800 evrov na kos. V primerjavi z več ponudniki so bili ventilatorji omenjenega podjetja najdražji. Zmotilo je tudi to, da je, tako je povedal Gale, Počivalšek pri zavodu posredoval za stoodstotno predplačilo Geneplanetu, še preden je bila izdana bančna garancija.
Ker so bili pritiski in očitki prehudi, je v začetku maja direktor in solastnik Geneplaneta državi sam ponudil razvezo pogodbe o dobavi ventilatorjev. Te pa so potem prodali Madžarom, in sicer po še bolj zasoljeni ceni; za vsak posamezni ventilator so iztržili še 9200 evrov več kot v Sloveniji.
MASKE, A NE PRAVE
Tudi pri pridobivanju zaščitnih mask se je zapletalo, in to ne le enkrat. Večina mask, ki so jih kupili, je imela napačen certifikat, kasneje se je ugotovilo tudi, da bi jih lahko kupili brez posrednikov in po nekajkrat nižjih cenah. Zavod za blagovne rezerve je enega od ključnih poslov za maske sklenil z enim od najbogatejših Slovencev, Jocem Pečečnikom. Podpisana je bila pogodba za 30 milijonov evrov vredno dobavo zaščitne opreme.
Ta je aprila res pristala na brniškem letališču, a je bil na letalu le del mask z medicinskim filtrom FFP2, ki so primerne za zdravstvene delavce, ostalo pa so bile navadne, občutno cenejše kirurške maske, ki so bile sicer označene kot FFP2. Zavod je napačno označene maske kljub temu sprejel, menda so samo ceno popravili, tako da je bila nižja in naj bi ustrezala povprečni ceni pri drugih ponudnikih dostave takšnih kirurških mask.
MILIJON IN POL ZA ŠKORNJE
Konec leta 2018 je odmevala novica, da so slovenski vojaki na Natovi vaji na Norveškem v hudem mrazu nosili pomanjkljivo obutev – menda so imeli čevlji tako poškodovane podplate, da je 17 vojakov dobilo ozebline po nogah. Izdelala jih je Alpina. Sledila so testiranja sporne obutve, ki so pokazala, tako je dejal takratni minister za obrambo Karl Erjavec, da je na eni strani s čevlji vse v redu, po drugi strani pa je poročilo opozarjalo na nekatere nepravilnosti. Odločili so se, da z Alpino in še dvema firmama sklenejo nov posel, za nove čevlje. Bodo ti kaj posebnega, se je glede na ceno spraševala javnost.
Takratno ministrstvo za obrambo se je namreč po omenjenem dogodku odločilo, da naroči novo opremo, ki bo prihajala »na obroke«, v letih 2020, 2021 in 2022, v skupni vrednosti približno 1,25 milijona evrov. Izdana so bili naročila za več kot 22.000 parov obutve, od tega za skoraj 13.000 parov škornjev in 9000 parov natikačev za vojake. Za čevlje in škornje bo poskrbela Alpina, za gumijaste škornje podjetje Frank-I-E, za natikače pa Eurocom.
VLADNO LETALO
O falconu in smotrnosti njegovega nakupa se govori že 20 let. Vlada si ga je omislila leta 2001, pod premierjem Janezom Drnovškom, za 27 milijonov evrov. Tri leta pozneje ga je vlada, ki jo je tisti čas vodil Anton Rop, dala v najem v ZDA, potem pa je po nekaj letih najemnik odstopil od pogodbe. Sledil je njegov remont, nakar je jeklena ptica bolj ali manj stala na brniškem ali cerkljanskem letališču. Veljalo je, da letalo v okviru vojaške flote skrbi za protokolarne prevoze državnega vrha. Sicer na splošno ni bilo veliko v pogonu.
Razveseljivo je, da je zadnja leta malo drugače, saj falcon služi prevozu organov za presaditve. Najpogosteje ga uporabljajo za prevoz src, včasih tudi za prevoz jeter iz evropskih držav. Slovenija namreč sodeluje v mednarodni organizaciji Eurotransplant, ki koordinira in organizira izmenjavo organov med transplantacijskimi centri Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.
Cena ure letenja je 4221 evrov. Stroški delovanja letala, skupaj z vzdrževanjem, pa na leto znašajo skoraj dva milijona evrov. Dobro je namenu služilo tudi januarja letos, ko so z njim na varno v Slovenijo pripeljali slovenske vojake iz Irana, iz baze v Erbilu, v kateri je prišlo do raketnega napada.
VODNI TOP
Konec leta 2017 sta ministrstvo za notranje zadeve in policija kupila specialno vozilo z vodnim topom, namenjeno uporabi na množičnih nasilnih demonstracijah, športnih ali drugih rizičnih prireditvah, kjer prihaja do množičnega in hujšega kršenja javnega reda, vandalizma, ogrožanja življenja ljudi in uničevanja premoženja. Gre za vozilo družbe Rosenbauer, izdelano v Avstriji, ki je stalo 1,16 milijona evrov.
Ne samo, da se je poznavalcem tovrstne opreme ta znesek zdel visok, nakup je bil marsikomu tudi povsem nerazumen zaradi samega namena. Vozilo ima sicer poleg zmogljivejšega vodnega topa še videonadzorni sistem, ki omogoča zagotavljanje varnosti vozilu in višji standard pri dokazovanju kaznivih dejanj v množici. Ima zmogljiv megafon, ki se uporablja za dajanje navodil množici, da bi se izognili uporabi tega prisilnega sredstva.
