Profimedia

Čeprav je ta pojav v tujini že dolgo uveljavljen, se zdaj hitro širi tudi v Sloveniji. Med najpogosteje omenjenimi priložnostmi za tak zaslužek so platforme, kot so OnlyFans, Uber in TikTok. A koliko denarja je v resnici mogoče zaslužiti prek teh kanalov? In kar je prav tako pomembno – kako je s plačilom davkov in zakonskimi obveznostmi?

OnlyFans: hitra pot do zaslužka ali iluzija uspeha?

V zadnjih letih je platforma OnlyFans postala ena najprepoznavnejših priložnosti za tako imenovani »hitri zaslužek« na spletu. Ustvarjalci vsebin – najpogosteje ženske – prek nje objavljajo ekskluzivne fotografije, videoposnetke in celo v živo komunicirajo z naročniki, ki plačujejo mesečno naročnino, napitnine ali dodatna plačila za vsebine po meri. A čeprav se v javnosti pogosto govori o vrtoglavih zaslužkih nekaterih zvezdnic platforme, je realnost za večino precej bolj prizemljena. Zgolj manjšemu deležu ustvarjalcev uspe doseči visoke prihodke – tistim v samem vrhu lahko platforma prinese več deset tisoč evrov mesečno. Gre za profile z deset tisoči naročnikov, skrbno zgrajeno blagovno znamko in veliko vloženega časa ter energije. Na drugi strani pa kar 80 odstotkov uporabnikov zasluži manj kot 200 ameriških dolarjev mesečno, kažejo javno dostopne analize. Tudi v Sloveniji, kjer natančnih statističnih podatkov ni, se domače uporabnice najpogosteje gibajo med 300 in 1000 evri mesečnega zaslužka – če redno objavljajo, aktivno promovirajo svoj profil na družbenih omrežjih in se hkrati spopadajo z vprašanji zasebnosti, izpostavljenosti ter stigme.

Profimedia

Poleg ustvarjalnega dela pa platforma zahteva tudi precejšnjo mero podjetniškega znanja. Večina ustvarjalcev deluje kot samostojni podjetniki, saj OnlyFans honorarja ne izplačuje kot avtorski dohodek, temveč kot prihodek iz samostojne dejavnosti. To pomeni, da mora posameznik sam plačevati prispevke za socialno varnost, oddajati davčne obračune in poskrbeti za knjigovodstvo. Ne gre zanemariti niti pravnih izzivov: objavljanje erotične ali seksualno eksplicitne vsebine odpira vprašanja o soglasju, varstvu osebnih podatkov in spoštovanju lokalne zakonodaje, ki v Sloveniji prepoveduje razpečevanje pornografije mladoletnim osebam. Tudi če denar prihaja iz tujine, npr. prek ameriške platforme na PayPal ali bančni račun, ni izvzet iz davčne obveznosti. Finančna uprava Republike Slovenije vse pogosteje nadzira prihodke iz spletnih platform in uporabnike opozarja, da morajo vsak evro prijaviti. Poleg tega so v zadnjih letih razširili sistem mednarodne izmenjave podatkov, kar pomeni, da so transakcije iz tujine veliko bolj vidne.

AI asistent

Tako mi je umetna inteligenca izračunala, koliko denarja zapravim na mesec

Uber: vožnja po fleksibilnem urniku, a z realnimi stroški

Dolga leta je bil Uber sinonim za sodobno, tehnološko podprto obliko dodatnega zaslužka – predvsem v večjih evropskih mestih, kjer so vozniki lahko ob službi, ponoči ali ob vikendih prevažali potnike in tako dopolnjevali svoj mesečni dohodek. V Sloveniji pa je bila ta možnost dolga leta nedosegljiva, saj so jo omejevali zakonodajni okviri in nasprotovanja tradicionalnih taksi združenj. Šele konec maja 2025 je Uber uradno vstopil na slovenski trg – sprva v Ljubljani in z nekoliko prilagojenim modelom delovanja, ki spoštuje lokalno zakonodajo.

Tako kot drugod po svetu tudi pri nas stroški in obveznosti bremenijo predvsem voznika. Voznik mora imeti registrirano dejavnost – najpogosteje v obliki samostojnega podjetnika – in ustrezno licenco za prevoz potnikov. Poleg tega je obvezen tehnični pregled, posebno zavarovanje vozila, skrb za redno vzdrževanje in plačilo provizije platformi, ki znaša tudi do 20 % cene vsake vožnje.
V ZDA, kjer ima Uber dolgo tradicijo, so analize pokazale, da povprečni zaslužek znaša med 10 in 20 dolarji na uro – vendar le, če se ne upoštevajo stroški vozila. Po realni kalkulaciji nekateri vozniki zaslužijo komaj 7 do 10 dolarjev na uro, kar je blizu ali celo pod minimalno plačo. Podobni trendi se pojavljajo tudi v drugih evropskih državah. Dodaten izziv je nepredvidljivost prihodkov. Povpraševanje po vožnjah je lahko visoko ob koncih tedna ali med turistično sezono, medtem ko je ob deževnih ali mirnih dnevih lahko občutno nižje. Algoritmi platforme poleg tega pogosto spreminjajo cene in dostopnost naročil, kar pomeni, da ima voznik malo vpliva na končno plačilo.

Pri nas podatkov o tem, koliko lahko zaslužiš, če voziš Uber še ni, se bo pa gotovo v naslednjih mesecih pokazalo, ali bo to postalo dobra priložnost za dodatno delo, ali bodo imeli še vedno glavno vlogo pri prevozih taksiji.

TikTok: viralnost ni dovolj za preživetje

Na prvi pogled se zdi, da TikTok ponuja hiter preboj do slave in denarja – dovolj je en viralni video, in ustvarjalec je čez noč opažen. A resničnost je precej bolj zapletena. Čeprav gre za eno najhitreje rastočih platform na svetu, zaslužek za večino uporabnikov ostaja simboličen, razen če znajo svoj doseg pametno monetizirati. TikTok ustvarjalcem omogoča več virov prihodkov: fond za ustvarjalce, ki izplačuje simbolične zneske glede na ogled videov, sodelovanja z blagovnimi znamkami, promocijo izdelkov in darila v živo (live gifting) med prenosi v živo. A v praksi fond za ustvarjalce v Evropi razočara. Slovenski TikTokerji, tudi tisti z več tisoč sledilci in rednim objavljanjem, poročajo, da dobijo komaj nekaj evrov na teden.

Najresnejši vir prihodka predstavljajo oglaševalska sodelovanja – vendar zgolj za tiste, ki imajo veliko in aktivno bazo sledilcev. Ustvarjalka z okoli 50.000 sledilci lahko za eno promocijsko objavo prejme od 100 do 500 evrov, a le, če ima dobro "engagement rate" (vključenost sledilcev), jasno opredeljeno ciljno publiko in urejen videz profila. Profesionalnost šteje – podjetja pričakujejo visokokakovostno predstavitev in zanesljivo izvedbo kampanj. Tisti, ki se TikToku posvetijo kot poklicu, redno objavljajo, sodelujejo z več naročniki in razumejo algoritme ter trende, lahko po nekaterih ocenah zaslužijo tudi do 2000 evrov na mesec. A za tak rezultat je potrebna konstantna prisotnost, spremljanje trendov, investicija v opremo ter predvsem tržno razmišljanje.
Pomembno je vedeti, da TikTok ne plačuje neposredno za oglede – niti viralni videi sami po sebi ne prinesejo dohodka, če niso del širše strategije monetizacije. Mnogi mlajši uporabniki, ki se podajajo na TikTok z idejo »lahko služim, če sem smešen«, hitro ugotovijo, da brez povezav z blagovnimi znamkami in podjetnim pristopom njihov profil ostaja bolj hobi kot vir prihodkov. Za slovenske ustvarjalce je dodatna ovira tudi omejen trg. Ker je slovenščina manjši jezik, so potencialne številke ogledov in s tem tudi sodelovanj omejene. Nekateri se zato odločajo za vsebine v angleščini, da nagovorijo širše občinstvo – a to prinaša dodatno konkurenco z globalno TikTok sceno.

Davki in zakon: tudi spletni zaslužki niso izjema

Ne glede na to, ali prihaja denar z OnlyFansa, Uberja ali TikToka, gre za dohodek, ki ga je treba prijaviti in ustrezno obdavčiti. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) jasno določa, da morajo vsi prihodki, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti, biti vključeni v davčno napoved. Če ustvarjalec nima registriranega statusa samostojnega podjetnika (s.p.), mora dohodke prijaviti kot druge dohodke, kar pa običajno pomeni višjo davčno stopnjo in manj možnosti za uveljavljanje stroškov.

Zaradi vse pogostejšega ustvarjanja prihodkov prek tujih digitalnih platform FURS intenzivneje nadzoruje denarne tokove iz tujine. Če se na PayPal, Revolut ali bančni račun redno stekajo izplačila iz aplikacij in platform, kot so OnlyFans, TikTok ali Uber, to ni nevidno. Mednarodne finančne institucije namreč že nekaj let sodelujejo v sistemih avtomatske izmenjave podatkov, kar pomeni, da so tudi tisti, ki želijo prikriti prihodke s tujimi ponudniki, pod drobnogledom davčnih organov.

Profimedia

Zakoni ne čakajo na digitalno dobo

A poleg davčnih obveznosti ustvarjalce čakajo še številne pravne pasti. Pri OnlyFansu, kjer je večina vsebin erotične narave, mora uporabnik paziti, da ne krši zakonodaje, ki v Sloveniji strogo ureja področje pornografije, zaščite mladoletnih in varovanja osebnih podatkov. Če denimo ustvarjalec ne preveri, ali so naročniki polnoletni, ali če v videu nastopa oseba brez jasnega soglasja, se lahko hitro znajde na napačni strani zakona. Tveganje predstavljajo tudi posnetki, ki so narejeni v skupnih prostorih ali stanovanjskih naseljih brez dovoljenja prisotnih oseb – kar lahko pomeni poseg v zasebnost.

Tudi pri opravljanju prevozov za platforme, kot je Uber, ni dovolj zgolj dostop do aplikacije in volja do vožnje. Vozniki morajo imeti ustrezna dovoljenja in licence, vozilo mora biti tehnično brezhibno, zavarovanje urejeno, njihovo delo pa mora biti skladno z zakonodajo o prevozih in varstvu potrošnikov. Kdor teh pogojev ne izpolnjuje, tvega visoke globe.

TikTok, na prvi pogled najbolj igriva platforma, tudi ni izjema. Evropska unija je s sprejetjem Akta o digitalnih storitvah (DSA) uvedla strožja pravila glede odgovornosti platform in ustvarjalcev. Med drugim zahteva večjo transparentnost algoritmov, odgovornost za objavljene vsebine ter ukrepe za zaščito otrok in ranljivih skupin. Ustvarjalci bodo morali v prihodnosti ne le razmišljati o tem, kaj objavijo, ampak tudi o tem, komu je vsebina namenjena in ali je skladna z zakonodajo.

Dodaten zaslužek je za mnoge edina možnost, da pokrijejo osnovne življenjske stroške, si privoščijo kaj več ali preizkusijo svojo ustvarjalnost. Prihodnost kaže, da bo t.i. ekonomija ustvarjalcev še rasla. A država bo morala slediti – z jasnimi pravili, zaščito delavcev in ustreznim davčnim okvirom. Dokler pa tega ni, ostaja realnost teh zaslužkov polna priložnosti – in pasti.