Primož Lavre

Po izračunih Evropske agencije za okolje (EEA) je gospodarska škoda zaradi takšnih dogodkov v obdobju 1980-2023 v 38 evropskih državah skupaj presegla 790 milijard evrov. Agencija s sedežem v Koebenhavnu je v analizo vključila podatke iz 27 članic EU in enajstih tesno povezanih držav, vključno s Švico in šestimi državami Zahodnega Balkana. 

Ta je pokazala, da je bila gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov med letoma 1980 in 2023 najvišja v Nemčiji (180 milijard evrov). Sledijo Italija (135 milijard evrov), Francija (130 milijard evrov), Španija (97 milijard evrov) in Poljska (20 milijard evrov).

Če upoštevamo samo škodo, ki je nastala v tem stoletju, torej od leta 2001, prav tako najvišjo škodo beležijo te iste štiri najbolj naseljene države v Evropi, piše v danes objavljenem poročilu. Preračunano na število prebivalcev pa so ekstremni vremenski dogodki v zadnjih 44 letih največ gospodarske škode povzročili v Sloveniji. Znašala je 8733 evrov na prebivalca, je zapisala EEA.

V tej primerjavi sledijo Luksemburg (2694 evrov), Švica (2685 evrov), Italija (2330 evrov) in Španija (2279 evrov). Države z najnižjo gospodarsko škodo na prebivalca v opazovanem obdobju pa so Kosovo (10 evrov), Črna gora (41 evrov), Islandija (87 evrov), Turčija (104 evrov) in Malta (129 evrov).

Prav tako je EEA Slovenijo uvrstila v vrh lestvice držav z največjo gospodarsko škodo zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov na kvadratni kilometer. V tem primeru je znašala 866.467 evrov na kvadratni kilometer.

Sledijo Belgija (553.942 evrov), Nemčija (504.812 evrov), Švica (481.820 evrov) in Italija (446.788 evrov). Na drugi strani te lestvice so Islandija (249 evrov), Kosovo (1713 evrov), Črna gora (1786 evrov), Finska (7041 evrov) in Estonija (7489 evrov). Opaziti je jasno razliko: zahodno- in srednjeevropske države imajo običajno večjo škodo na kvadratni kilometer kot države na vzhodu in severu Evrope, piše v poročilu.

Glede na analizo so največ škode povzročili poplave, nevihte, veter in toča. Premalo te škode je zavarovane, je ob tem opozorila agencija. Posledično skupna gospodarska škoda raste hitreje kot zavarovana škoda.

Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov je med letoma 1980 in 2023 po izračunih EEA v Evropi umrlo 246.376 ljudi. Večino smrtnih žrtev so povzročili vročinski valovi, je zapisala. Sledijo požari v naravi, mrzla obdobja in suša. Vendar pa je EEA poudarila, da smrti pogosto ni mogoče neposredno pripisati vročini, zaradi česar je podatke težje primerjati.