Profimedia

Spremeni, sprejmi ali odidi. Kaj to pomeni?

Ko razmišljamo o menjavi službe, pogosto slišimo klasične nasvete:

• Ko tvoje vrednote niso več usklajene z vrednotami podjetja.
• Ko stagniraš – osebno ali karierno.
• Ko je nedelja zvečer vir stresa.
• Ko zdravje peša zaradi preobremenjenosti.
• Ko veš, da zmoreš več.

Vse to drži. A ne glede na to, kje ste – ali ste šele začeli razmišljati o spremembi ali ste že tik pred tem – vam lahko okvir Spremeni, sprejmi ali odidi pomaga, da se lažje odločite.

Spremeni.

Ko se zaveš, da te delo, ki ga opravljaš, ne motivira več, postaja monotono in v njemu ne najdeš več nobene zadovoljitve, ali vidiš, da se slabo počutje začenja poznati na zdravju, je čas da uvedeš nekaj sprememb.

Vedno je priložnost, da situacijo v kateri si in s katero nisi zadovoljen, spremeniš. Poskusiš najti nekaj novega, kar dvigne zanimanje za delo, pogovoriš se z vodjo o mogočih premikih znotraj oddelka ali možnosti sodelovanja na novih projektih, pregledaš svoje naloge in razmisliš, če je mogoče kaj spremeniti. Če na delovnem mestu pešajo odnosi, lahko razmisliš, kaj lahko sam spremeniš pri sebi, in to poskušaš živeti.

Kaj to konkretno pomeni?

Če veste, da je v oddelku slaba volja in da se kopljete v negativni spirali težav in slabega razpoloženja, poskusite biti vi tisti, ki prinesete malo svežega vetra, smeh, dobro voljo. Spremenite torej tisto, kar v danem trenutku lahko in dajte spremembi priložnost. Nekaj časa jo poskusite živeti in opazujte, če se je karkoli spremenilo in je lažje biti v službi.

Arhiv naročnika

Sprejmi.

Sprejeti situacije, odnose, naloge, kakršne so z zavedanjem, da se ne bodo spremenile. Potem se opazujte in začutite, če s tem lahko živite ali ne.

Na primer: veste, da se nekatere stvari na delovnem mestu ne bodo dale spremeniti, ljudje, s katerimi delate, ne bodo nikamor šli in najti morate način, kako boste lahko z njimi sodelovali. V tem primeru vam priporočam, da se sami s seboj pogovorite, kaj je za vas sprejemljivo in kaj ne. Osebno mi pomaga tudi, če zapišem, kaj mi je ok in kje imam največjo težavo. Ko so stvari na papirju, lažje razmišljam naprej. Kot da bi se čustveno odmaknila od težav in lažje trezno razmislim, zakaj določena oseba ali situacija tako zelo vpliva na moja čustva, da mi je neznosna. Ko so stvari tako “na mizi”, je potem pregled situacij ali odnosov lažji.

Velikokrat se lahko nato vrnem v fazo “spremeni” – saj morda lahko spremenim nekaj pri sebi, kar mi bo olajšalo sprejemanje trenutnega stanja. Potem opazujete sebe, če dejansko lahko s tem novim stanjem živite.

Sama se na delovnem mestu rada dobro počutim. Rada delam, želim si novih izzivov in všeč mi je, če so odnosi dobri in vzdušje kreativno in prijetno. Če tega ni, se ne počutim dobro. Zelo težko se sprijaznim s stagnacijo, nekomu drugemu pa je ravno rutina blizu in se v njej dobro počuti. Vedno znova pa se moram opomniti, da služba ni moja “družba” in da ni dobro, če zapolnjuje moje čustvene potrebe, ki bi jih načeloma moralo zapolniti zasebno življenje, družina, prijatelji, hobiji …

Če nečesa ne morete spremeniti in je to popolnoma nezdružljivo z vašo naravo in / ali načinom, na katerega radi delate, potem boste najbrž sprejeli odločitev, ki je naslednja na vrsti.

Odidi.

Najlažje je reči, odidi. Pa vendar vemo, da dati odpoved ni tako enostavno, Vse živo nam gre po glavi in verjamem, da se te odločitve ne sprejme zlahka.

Sama sem odpoved dala trikrat. Enkrat je bila impulzivna. Zdelo se mi je nevzdržno in nisem več zdržala. Seveda so bili znaki, da se ne počutim dobro jasni že veliko prej, ampak nisem jih želela poslušati. Ali videti. Ali se ukvarjati z njimi. Rabila sem službo in denar, ki je prišel z njo. Bilo je udobno in vse ni bilo slabo. Ampak tiste najpomembnejše vrednote, ki so meni osebno zelo pomembne, niso držale. In postajalo je vedno težje. Takrat še nisem dobro poznala sebe, bila sem bistveno mlajša in bolj impulzivna.

Dvakrat sem zapustila varno službo v večjih podjetjih. Ko sem dala odpoved drugič me je presenetila moja širša družina - dobila sem veliko klicev, z nasveti da naj vendarle ne puščam varne službe. Da naj potrpim, stisnem zobe, da bo zagotovo boljše. Ste kdaj dobili tak nasvet? Ga upoštevali, ostali – in se ni nič spremenilo?

Profimedia

Ste opazili, kaj se potem zgodi? Pri sebi sem ugotovila, da postanem površna, vedno manj me delo samo po sebi zanima, če ne najdem nove motivacije za opravljanje nalog, ali pa nalog, ki jih rada delam, se težave začnejo kazati na zdravju. Pri meni je to vedno prebavni sistem, pri kom drugem so nepojasnjene bolečine, nespečnost, težave s holesterolom, tlakom, …

Ko ste v taki situaciji je res čas za razmislek o odhodu. Predlagala bi vam, da ga vseeno ne delate impulzivno. Lažje bo, da naredite načrt, spišete svoj življenjepis, se prijavite na novo delovno mesto. Rekli boste, da to ni tako enostavno - in res ni. Kljub temu, da je delovnih mest res veliko razpisanih, pa dobrih ni ravno veliko, še posebej takih, kjer bi bilo še plačilo dobro.

Odločitev za tako veliko spremembo - in to je velika sprememba - traja. Ko začnemo o njej govoriti, se dejansko prvič srečamo tudi s čustvi, ki so povezana s posledicami, ki bi jih ta sprememba za nas imela. Opazujte jih in jih ozavestite. Morda boste na tak način odkrili, kaj vam zares ne paše in na kaj boste pozorni pri iskanju naslednje zaposlitve. Sicer se vam bo enaka situacija ponovila tudi v naslednji službi.

Kdaj je torej čas za menjavo službe?

Takrat, ko ne morete več ničesar spremeniti, ko ne zmorete več sprejemati stvari, ki vas globoko v sebi bolijo, in predvsem – ko ste Vi na to pripravljeni.