Presenetljiv razlog, zakaj se bolečine v sklepih pozimi poslabšajo
Zima ne prinese le mraza, temveč tudi poslabšanje številnih zdravstvenih težav. Kako mraz vpliva na telo in kaj lahko storimo, da se zaščitimo?
Zima s seboj prinese praznične luči, tople napitke in počasnejši ritem življenja, hkrati pa tudi vrsto telesnih in psihičnih izzivov. Nizke temperature, veter, suh zrak in manj dnevne svetlobe niso zgolj sezonska nevšečnost, temveč dejavniki, ki lahko izrazito vplivajo na zdravje. Pri nekaterih ljudeh se obstoječa stanja v hladnih mesecih opazno poslabšajo, pri drugih se prvič pojavijo.
Zakaj je tako in kaj lahko storimo, da telo in um pozimi čim bolje podpremo?
Kako se telo odzove na mraz
Ko temperature padejo, se telo samodejno prilagodi, da zaščiti vitalne organe in ohrani toploto. Zmanjša se prekrvavitev kože, mišice z drhtenjem proizvajajo dodatno toploto, presnova se pospeši. Gre za naravne in koristne mehanizme, vendar imajo lahko tudi stranske učinke.
Mraz in suho okolje namreč pomenita fizični stres. Poleg večjega tveganja za poškodbe (npr. zdrse na ledu) lahko takšne razmere sprožijo ali okrepijo simptome pri ljudeh z določenimi kroničnimi ali občutljivimi stanji.
Duševno zdravje: ko zmanjka svetlobe in stikov
Krajši dnevi in pomanjkanje naravne svetlobe vplivajo na razpoloženje in biološki ritem. Pri nekaterih se razvije sezonska afektivna motnja (SAD), oblika depresije, povezana z letnimi časi. Pogosti so občutki utrujenosti, brezvoljnosti, povečana potreba po spanju in umik iz socialnega življenja.
Dodatno breme predstavlja tudi strah pred slabim vremenom, ki je pogostejši pri starejših, in lahko vodi v izolacijo. Redna dnevna rutina, izpostavljenost dnevni svetlobi (tudi ob oknu), gibanje ter ohranjanje socialnih stikov so med najučinkovitejšimi zaščitnimi dejavniki. Pri izrazitejših težavah je lahko v pomoč tudi svetlobna terapija.
Koža: suha, razdražena in bolj ranljiva
Pozimi koža trpi dvojno: na prostem jo izsušujeta mraz in veter, v zaprtih prostorih pa ogrevanje in nizka zračna vlaga. Posledica so suhost, razpoke, srbečica in večja dovzetnost za vnetja.
Posebej pozorni morajo biti ljudje z ekcemom, luskavico ali sladkorno boleznijo, kjer lahko zmanjšano zaznavanje bolečine pomeni, da drobne poškodbe ostanejo neopažene in se okužijo. Ključni ukrepi so redno vlaženje kože (tudi preventivno), uporaba zaščitnih krem z lipidi ali ceramidi, kratko prhanje z mlačno vodo ter izogibanje agresivnim milom.
Dihala: hladen zrak kot sprožilec
Hladen in suh zrak lahko draži dihalne poti. Pri ljudeh z astmo to pogosto pomeni več kašlja, piskanja in težkega dihanja. Dodatno breme predstavljajo tudi sezonski alergeni, kot so plesen in pršice, ki se pozimi pogosteje zadržujejo v zaprtih prostorih.
Preprost, a učinkovit ukrep na prostem je zaščita ust in nosu z masko ali šalom, ki ogreje in navlaži vdihan zrak. V zaprtih prostorih je pomembno vzdrževati zmerno zračno vlažnost – dovolj visoko, da zrak ni presuh, a ne toliko, da spodbuja razvoj plesni.
Sklepi in mišice: zakaj nas pozimi bolj boli
Mnogi ljudje z artritisom ali občasnimi bolečinami v sklepih opažajo, da se težave v hladnem vremenu okrepijo. Čeprav znanstveni dokazi o neposredni povezavi niso povsem enotni, izkušnje bolnikov kažejo na vpliv nizkih temperatur in sprememb zračnega tlaka.
Občutek togosti, otekanja in bolečine lahko zmanjša motivacijo za gibanje, kar stanje še poslabša. Prav zato je redna, zmerna telesna dejavnost eden najpomembnejših ukrepov. Pomagajo tudi topla oblačila, lokalno ogrevanje sklepov ter protivnetna prehrana z manj predelanih živil in alkohola.
Raynaudov sindrom: ko se žile pretirano odzovejo
Pri ljudeh z Raynaudovim sindromom mraz povzroči močne krče drobnih žil, najpogosteje na prstih rok in nog. Prsti pobledijo, postanejo boleči ali otrpli, v hujših primerih lahko pride celo do razjed.
Najpomembnejša je preventiva: dobra zaščita okončin, topla obutev, mitene namesto rokavic in po potrebi grelni vložki. Pri pogostih ali hudih težavah je smiselno posvetovanje z zdravnikom, saj obstajajo tudi zdravila, ki izboljšajo prekrvavitev.
