Arhiv NTRC

Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije je povedala, da otrok že v najzgodnejšem obdobju išče pristen stik s starši. Ta stik je poleg proste igre in raziskovanja ključen za njegov celostni razvoj. »Dojenček na primer med dojenjem velikokrat vzpostavi stik z mamico. Pravilno je, da mamica se mamica na dojenčkovo komunikacijo odzove in da takrat ne pregleduje vsebin na pametnem telefonu. Podobno je med sprehodom z vozičkom, ko bi se otrok pogovarjal z mamico, ona pa je medtem osredotočena na napravo.« Po besedah pediatrinje zato ni dobro, da tudi v prisotnosti starejših otrok na svoji pametni napravi ves čas preverjamo sporočila, brskamo po omrežjih in podobno.

Čeprav so digitalne naprave koristen pripomoček, ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju, so z njimi po besedah Anje Radšel povezane nevarnosti za otroke in mladostnike. Prepričana je, da smo odrasli otrokom največji zgled, zato je pomembno, da otroku že od malih nog pomagamo zgraditi pravilen odnos o rokovanju z zasloni ter da mu predamo vzorce, kako prosti čas zanimivo preživljati brez digitalnih naprav.

Tolaži naj starš, ne naprava

Poudarila je, da otroku zaslona še posebej ne ponujajmo z namenom odvračanja pozornosti ali z namenom tolažbe, kadar se otrok znajde v stiski ali kadar na primer joče iz kakršnegakoli razloga. Takrat otrok potrebuje starše. Zaslonov prav tako ne uporabljajmo za preganjanje dolgčasa, da bi otroke z njimi zamotili, ko morajo nekje počakati. Naprav po njenih besedah absolutno prav tako ni dobro uporabljati ne za nagrajevanje, ne za kaznovanje, prav tako ne za vpeljevanje rutin, kot je na primer učenje hranjenja majhnih otrok in dojenčkov ali umivanje zob. Dodala je še, da starši ne smemo pozabiti na zasebnost otrok, zato njihovih fotografij ne objavljajmo na omrežjih ali drugje.

Otrok potrebuje izkušnje v živo

Tudi dr. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije, je poudarila, da se v predšolskem obdobju možgani zelo hitro razvijajo. Razvoj otroka je takrat zelo povezan s tipnimi, socialnimi, z gibalnimi in drugimi izkušnjami, ki jih ima otrok. Takšnih izkušenj ne more dobiti, če opazuje vsebine na zaslonih, saj potrebuje izkušnje v živo. »Tako starši kot strokovni sodelavci v vrtcih morajo poskrbeti, da je takšnih izkušenj v živo čim več. Če otrok to obdobje zamudi, ga ni enostavno nadomestiti. Določene stvari lahko nadoknadi kasneje, vendar zagotovo ne vseh.« V vrtcih zato uporaba zaslonov ni priporočljiva. To pomeni, da se ji je dobro izogniti za kakršnekoli namene. Če jih strokovni delavci vendarle uporabljajo, naj to počnejo le izjemoma, le za zelo jasne, k cilju naravnane dejavnosti, ki imajo dodano didaktično vrednost. Vsebine morajo biti strokovno preverjene.

Foto: Pixabay

Dolge čakalne dobe, redke obravnave

V razvojni ambulanti otroke, ki preveč časa preživijo za zasloni, obravnava delovni terapevt ali specialni pedagog. Da terapije niso uspešne, če starši ne sodelujejo in v vzgojo otrok ne vpeljejo sprememb, opozarja Svjetlana Divjak Knežević, dr. med., spec. pediatrije, predstojnica razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo v Zdravstvenem domu Celje. Sodelovanje staršev je ključno tudi zato, ker je osebja premalo, da bi lahko otroci terapije obiskovali pogosteje.

»Pediatri smo včasih omejevali predvsem čas, ki so ga otroci preživeli pred televizijo, zdaj so največja težava pametni telefoni,« poudarja sogovornica. Opozarja, da je vpliv zaslonov na razvoj otok izjemen, včasih v ambulanti s svojimi kolegi iz razvojne ambulante srečuje vedenjsko povsem spremenjene otroke.

Kakšna so na Celjskem opažanja glede rabe zaslonov pri otrocih in malčkih?

Na žalost v zadnjih letih pri vedno večjem številu otrok opažamo večjo uporabo zaslonov. Tudi dojenčki, stari leto in več, vedno več časa preživijo pred zasloni. Ko pri tej starosti v razvojni ambulanti preverjamo gibanje dojenčkov, je za mnoge najmočnejša spodbuda pametni telefon, če ga postavimo na drug konec ambulante. Povečano rabo zaslonov prepoznamo, tudi ko spremljamo govor, saj se otroci oglašajo v angleškem jeziku. Starši otrok s posebnimi potrebami včasih že pri vstopu v ambulanto rečejo, da ne želijo pripomb glede angleškega jezika, saj ga pri svojih otrocih zelo spodbujajo. Skušamo jim pojasniti, da mora malček, da se bo lahko uspešno socializiral, najprej poznati svoj materni jezik in da zaslon ne prispeva k njegovi socializaciji.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Se starši dovolj zavedamo, da stik z nami išče že dojenček?

Na žalost se večina ljudi ne zaveda, kako napredno je otrokovo razumevanje, kljub temu da je star le nekaj mesecev. S svojim obnašanjem nam ves čas nekaj sporoča. Če se namesto otroku posvečamo zaslonu, lahko prvi stik z otrokom zamudimo. Hkrati se tako tudi pri otroku poveča zanimanje za zaslone, saj smo prav starši največji zgled.

Kakšna obravnava sledi pri malčku, pri katerem opazite, da ima težave s prekomerno izpostavljenostjo zaslonom?

Staršem damo smernice in jim svetujemo, naj o posledicah preberejo določeno gradivo. Če opazimo, da se malček pri drugem letu pretirano zanima za zaslon, in zaznamo odklone pri socializaciji, govornem razvoju in igri ali če opazimo motnje pozornosti, motorični nemir, ga vključimo v obravnavo. Mlajše otroke napotimo v delovno terapijo, malo starejše k specialnemu pedagogu. Med obravnavo nato spodbujamo razvoj igre, razvoj slušne in vidne pozornosti, gibanje. Staršem večkrat ponovimo svoje nasvete, da se prepričamo, da nas razumejo. Naše terapije namreč niso uspešne, če starši ne sodelujejo in v svoj dom ter v vzgojo otrok ne vpeljejo sprememb.

V tokratni temi več tudi o tem, kakšne so čakalne dobe za obravnavo, kakšen porast duševnih težav pri otrocih opažajo strokovnjaki in zakaj uporaba spleta otroke dodatno razslojuje.

Preberite več v Novem tedniku