NASA Earth Observatory/Joshua Stevens

Vulkanske kamnine so se na površju Tihega oceana pojavile pred nekaj tedni, ko jih je iz globin poslal podvodni izbruh vulkana v bližini otočja Tonga. Kamnine plujejo po površju, celotna gmota pa se razteza na kar 150 kvadratnih kilometrih površine, torej nekje v velikosti slovenske prestolnice. Sprva so jo ujeli sateliti, potem ko so o njej poročali mornarji, nato pa se je z ladjo v samo osrčje podala avstralska ekipa ROAM. Pojasnili so, da je gmota, skozi katero morja sploh ni mogoče videti, sestavljena iz kamnov v velikosti vse od frnikole do žogice za baseball. »Raztezala se je čez celotno obzorje,« so dejali. Podobno izkušnjo je imela mornarka Shannon Lenz, ki je dejala, da so imeli med plutjem občutek, kot da »bi orali njivo.«

Vulkanske kamnine za plovila sicer predstavljajo določeno nevarnost, a se gmote na drugi strani precej veselijo znanstveniki, saj se premika proti vzhodni avstralski obali, kjer se nahaja dragocen, a v zadnjih letih zaradi globalnega segrevanja in posledično vedno bolj toplih oceanov močno ogrožen Veliki koralni greben. Kot je pojasnil geolog Scott Bryan z Univerze v Queenslandu, bi lahko potencialno predstavljala »mehanizem za obnovitev Velikega koralnega grebena.« Glede na podobne skupke vulkanskih kamnin, ki so jih proučevali v zadnjih 20 letih, bi namreč v koralne grebene vnesla nove, »zdrave« korale in drug živelj.

Plavajoča gmota bo predvidoma potovala mimo Nove Kaledonije in otočja Vanuatu, nato pa prečkala območje koralnih grebenov na vzhodu Koralnega morja. Znanstvenike razveseljuje tudi dejstvo, da se bo to zgodilo ravno v času, ko se bodo korale razmnoževale, zaradi česar bi zdaj pusta kamnita gmota postala »potujoči ekosistem,« saj se bodo v naslednjih tednih na njo začeli prijemati različni organizmi, kot so alge, vitičnjaki, korale in druga morska bitja, ki jih bo nato prenesla do Velikega koralnega grebena, ta pa se bo posledično regeneriral, pojasnjuje Bryan.