Arhiv Štajerskega Tednika

"Če smo lahko v šoli otroku v oporo, potem peljemo program pomoči. V nasprotnem primeru pa vključimo tudi zunanje institucije, kot je center za socialno delo, zdravstveni dom," pravi ena od socialnih delavk v osnovni šoli. A opozarja, da je problematičen tisti del otrok, ki ne pride do šolske svetovalne službe po pomoč, saj jim tako ne morejo pomagati.

Tako je šolska svetovalna služba bolj obremenjena kot pred epidemijo, več je zlasti specifičnih primerov, ki od socialnih delavcev terjajo specifično znanje, a se zaenkrat uspejo prilagajati s sprotnim učenjem in nadgrajevanjem znanja. Njihovo posredovanje je sicer večkrat potrebno pri starejših osnovnošolcih kot pri mlajših.

Stiske vrtčevskih otrok pa so bolj kot ne posledica stisk njihovih staršev. Mnogi vrtčevski otroci so v teh časih spoznali starše v drugi luči. Če so jih prej videvali v popoldanskih urah, so sedaj preživljali skupaj cele dneve, saj je veliko staršev delo zaradi zaprtih vrtcev opravljalo od doma. V mnogih družinah je preseglo stopnjo potrpljenja, s tem pa so se odnosi med družinskimi člani začeli krhati. Tudi to, da je bil otrok v vrtcu tri tedne, nato pa spet dva ali tri tedne ne, povzroča stisko, saj se jim s takšnim ravnanjem ruši vsakodnevna rutina, povezana s predvidljivim okoljem in varnostjo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku