Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

V Sloveniji manjka kontinuirana babiška oskrba


STA, M. M.
2. 5. 2013, 17.05
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

porodnisnica_vidmar.jpg
M. L., arhiv DL
Babica Bernardka Vidmar kaže na številne razglednice in drugo pošto, ki jo osebju brežiške porodnišnice pošiljajo hvaležne <a target="_blank">mamice</a> iz različnih krajev, ki so rodile v brežiški porodnišnici. (Foto: M. L., arhiv DL)

##IMAGE-3375293##

Babištvo je zdravstveni poklic z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in Evropi. Slovenske babice, ki 5. maja obeležujejo svoj dan, si želijo, da bi se zagotovila kontinuirana babiška oskrba. To pomeni, da bi babice žensko spremljale že v času nosečnosti, ob porodu in tudi v poporodnem obdobju, je povedala babica iz UKC Maribor Irena Maguša.

Prva babiška šola v Sloveniji je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1753 v času vladavine Marije Terezije. Delovala je nepretrgoma skoraj 230 let, vse dokler ni bilo leta 1981 z zakonom o usmerjenem izobraževanju izobraževanje babic ukinjeno. Leta 1996 se je ponovno uvedlo na visokošolskem nivoju, ob vstopu Slovenije v EU pa se je ločilo od zdravstvene nege in postalo samostojna disciplina.

Na pobudo Mednarodne babiške organizacije (ICM) je od leta 1992 5. maj proglašen za mednarodni dan babic. Babice po vsem svetu ga namenjajo medsebojnemu povezovanju in opozarjanju na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Slovenske babice se na ta dan srečajo na že tradicionalnem pohodu na Šmarno goro.

Pri porodu vsako leto še vedno umre več sto tisoč žensk in milijoni otrok

Moto mednarodnega dneva babic ostaja nespremenjen vse do leta 2015 in se glasi: "Svet potrebuje babice zdaj bolj kot kadarkoli". "Zavedati se moramo, da predvsem v manj razvitem svetu ženske in novorojenčki niso deležni ustrezne babiške oskrbe. Po podatkih ICM po celem svetu letno zaradi zapletov med nosečnostjo in porodom umre 287.000 žensk in tri milijone novorojenčkov. Na milijone jih je prizadetih zaradi vzrokov, povezanih z zapleti v nosečnosti in po porodu," opozarja Maguša.

Z zadostnim številom kvalificiranih babic bi se lahko večino zapletov preprečilo. "Dostop do dobre babiške izobrazbe, utečena babiška delovna sila v zdravstvenem sistemu, dobava ustrezne opreme in materiala bi lahko preprečili do 60 odstotkov maternalne umrljivosti," je pojasnila.

Babice v Sloveniji se srečajo z nosečnico v šolah za bodoče starše, največkrat pa šele ob prihodu v porodnišnico. "S tem ne zagotavljamo kontinuirane babiške oskrbe, kar pomeni, da bi se babice vključevale tudi na področja načrtovanja družine in nato spremljale žensko v času nosečnosti, ob porodu in v poporodnem obdobju," pravi Maguša. V praksi bi to pomenilo vključevanje babic v osnovno zdravstveno varstvo.

Kot enega od dosežkov je izpostavila dejstvo, da lahko od leta 2002 pri zdravih nosečnicah kar pet pregledov v nosečnosti opravi babica. V porodnišnici babica prva poskrbi za nosečnico in pri normalno potekajočih porodih so babice prve, ki pomagajo novorojenčku na svet. "Idealno bi bilo, če bi bila lahko ena babica za eno porodnico in jo spremljala od prihoda v bolnišnico do zaključka poroda," je še dejala sogovornica. A tako kot drugod v zdravstvu so tudi na področju babištva redke nove zaposlitve, zato se zdaj pogosto dogaja, da ena babica v porodni sobi spremlja več porodnic.

Nosečnice so dandanes bolj izobražene

Babice z dolgoletno prakso opažajo zanimive spremembe pri nosečnicah. "Nosečnice sedanjega časa so bolj izobražene, vse več je starejših in prihodu novega člana posvečajo veliko pozornosti," pravi Maguša. Večina današnjih žensk rojeva enkrat, dvakrat, redke trikrat ali več. "S svojimi spremljevalci vse več načrtujejo. Vedno bolj se zavedajo svojih pravic, predvsem pravice do informirane izbire v času nosečnosti in poroda ter pravice do izbire strokovnjaka in zdravstvene ustanove, kjer bodo rodile," navaja sogovornica.

Posledično nekoč toga bolnišnična navodila postajajo mehkejša, dostopnejša nosečnicam, porodnicam, spremljevalcem in novorojenčkom. "Vsi zdravstveni delavci, vpeti v močna emocionalna obdobja nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja se po svojih najboljših močeh trudimo ugoditi vsem željam, pa vendar delovati v skladu s strokovno doktrino," je povedala Maguša.

Tudi zaradi tega si babice želijo, da bi lahko nosečnico spoznale še pred porodom. "Vsaka babica v porod vloži del sebe, svojega znanja, svojih veščin in zato je vsak porod neponovljiv in enkraten tako za starše kot za nas babice. Nosečnice si želijo, da bi lahko babico spoznale že v času nosečnosti in bi jih potem ta ista babica spremljala med porodom. Seveda si to želimo tudi babice, vendar je v našem sistemu to trenutno zelo težko izvedljivo," še pravi mariborska babica.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.