Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Tretjina povabljenih Slovencev ne opravi testa, ki lahko reši življenje


Vestnik.si
9. 3. 2025, 09.46
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Presejalni test, ki ga ponuja Program Svit, je ključen pri odkrivanju raka.

Pixabay
Fotografija je simbolična.

Rak debelega črevesa in danke se lahko razvija tudi do 10 let, brez vidnih simptomov.

Prav zato je sodelovanje v Programu Svit ključno za pravočasno odkrivanje in zdravljenje, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Program Svit je eden izmed treh presejalnih programov v Sloveniji za zgodnje odkrivanje raka. Prebivalci med 50. in 74. letom starosti vsaki dve leti prejmejo vabilo k sodelovanju v presejalnem testiranju. S programom vsako leto preprečijo številne primere raka debelega črevesa in danke ter omogočijo zgodnje zdravljenje teh bolezni.

Kljub dokazani učinkovitosti programa pa se kar tretjina povabljenih ne odzove na vabilo, pri čemer je stopnja neodzivnosti največja pri moških, v starostni skupini med 50 in 55 let.

Odzovi se pravi čas

Presejalni test, ki ga ponuja Program Svit, je preprost in neinvaziven, saj gre za pregled prikrite krvavitve v blatu. Kar 95 odstotkov udeležencev na podlagi testiranja prejme potrditev, da so zdravi, preostalih 5 odstotkov pa je napotenih na nadaljnje preiskave, ki lahko preprečijo razvoj bolezni ali omogočijo zgodnje zdravljenje.

"Pomembno je, da narediš prvi korak, ki te nič ne stane in ni veliko dela. Ne pa, da potem, ko zbolijo, vsi jokajo – jokat po toči je prepozno. Odzovi se pravi čas,“ poudarja ambasadorka Programa Svit, Majda Gros, ki ji je test rešil življenje.

Profimedia
Rak debelega črevesja. Slika je simbolična.

Velike razlike med regijami

V letu 2024 je bila splošna odzivnost v Programu Svit 65-odstotna, kar je primerljivo s preteklimi leti. Kljub temu so  precejšnje razlike med posameznimi deli Slovenije. Najvišja stopnja odzivnosti je bila v občini Mirna Peč na Dolenjskem, kjer se je testiranja udeležilo 88 odstotkov povabljenih. Še posebej izstopajo tamkajšnje ženske, saj so kot prve v Sloveniji presegle 90-odstotno udeležbo. Uspeh pripisujejo tesnemu sodelovanju lokalnih zdravnikov, ki spodbujajo udeležbo in se osebno pogovarjajo z neodzivnimi.

“Preprosta komunikacija, da se res približam ljudem – tako skupaj rešimo prepreke, rezultati so vidni tudi pri Svitu, veseli smo jih, so dobra motivacija za naprej,” poudarja tamkajšnji zdravnik Rok Mežnar.

Med regijami ima Gorenjska najvišjo odzivnost (68 odstotkov), vendar so tudi tam velike razlike med občinami. Medtem ko je v občini Žiri odzivnost 82-odstotna, je v Jesenicah le 57-odstotna.

Po podatkih NIJZ je med večjimi občinami odzivnost moških na Jesenicah zgolj 51-odstotna, v manjših občinah, kot so Cirkulane na vzhodu Štajerske, pa le 43 -odstotna.

Strah pred preiskavo je neupravičen

Za tiste, ki pri testiranju prejmejo pozitiven rezultat, je naslednji korak kolonoskopija, ki se izvede v približno mesecu dni po prejemu rezultatov.

Preiskava omogoča, da zdravniki odkrijejo, ali gre za predrakave ali rakave spremembe. Večino predrakavih sprememb lahko odstranijo že med posegom, kar prepreči razvoj bolezni. 

“Pozitiven test večinoma ne pomeni, da ima posameznik raka, zato je strah pred preiskavo neupravičen,” pojasnjujejo na NIJZ.

Odzivanje na vabilo je tako preprost, a nujen korak. 


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.