Osebni arhiv

Nedaleč od meje Pomurja, v Tratah, so v Muzeju norosti na tamkajšnjem gradu gostili prvi delavnici v okviru projekta z naslovom Radijska igra kot prostor slišnosti marginaliziranih glasov: dekonstrukcija norosti skozi zvok in umetnost. Na prvi delavnici so sodelovali profesionalni igralci Marko Mandić, Minca Lorenci, Liza Marijina in Žan Koprivnik, na drugi pa osebe z izkušnjo zasvojenosti, marginalizacije in pridruženih duševnih stisk iz društva Projekt Človek.

Ljudi iz zavodov nazaj v skupnost

V društvu že 30 let delujejo na področju rehabilitacije zasvojenosti in s tem pri posameznikih ter v družbi skušajo zmanjševati marginalizacijo in stigmatizacijo na področju duševnega zdravja, Muzej norosti pa je nastal na ruševinah prve in doslej edine razustanovljene institucije v Sloveniji, devet let po tem, ko je država zaprla enoto Zavoda za duševno in živčno bolne na Tratah. Poslanstvo muzeja je po besedah vodje Sonje Bezjak podpirati dezinstitucionalizacijo in ponovno preselitev ljudi iz zavodov v skupnost, saj je v zavodih še vedno okoli 4500 ljudi. Projekt sofinancira ministrstvo za kulturo v okviru razpisa za izbor projektov medresorskega povezovanja kulture in zdravja v letih 2025 in 2026 in je del doktorske raziskave Jasmine Godec na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Osebni arhiv

Kako slišani so marginalizirani glasovi? 

Godčeva je mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka, njena disertacija pa nastaja pod mentorstvom Tomaža Gubenška in somentorstvom Alena Jelena. Projekt raziskuje zvočno umetnost kot prostor, kjer lahko glasovi, ki so bili v zgodovini pogosto preslišani ali utišani, ponovno pridobijo prostor slišnosti. Muzej norosti, urejen v nekdanjih prostorih institucije, ki je nekoč pomenila izolacijo in molk, je danes prostor dialoga, ustvarjanja in sodobnega razmisleka o duševnem zdravju. Delavnici z igralci in z uporabniki sta potekali ločeno, vsaka v svojem varnem, zaupnem in podporno vodenem okolju. Igralci so raziskovali načine, kako zvok, prostor in atmosfere nekdanje institucije oblikujejo igralsko prisotnost – brez klasičnega besedila in brez vizualnih opor.

Uporabniki iz društva Projekt Človek so skozi zvok, telesne občutke, asociacije, spomin in risbo odkrivali, kako vsakdanji zvoki prebudijo zgodbe, čustva in notranje podobe, ki jih pogosto nosimo s seboj. Obe skupini sta razvijali materiale, ki bodo v nadaljevanju del projekta – ko se bosta skupini srečali in začeli soustvarjati prizore prve radijske igre. »Kot raziskovalka, terapevtka in ustvarjalka bi si težko želela bolj iskrenega začetka. Delavnice so pokazale, kako lahko zvok in skupno ustvarjanje povežeta ljudi z zelo različnimi izkušnjami. Hvaležna sem igralcem, uporabnikom in celotni ekipi, da so v proces vstopili z ranljivostjo in spoštovanjem,« pravi avtorica projekta.

Osebni arhiv

Soočenje z lastnimi predsodki

»Ta projekt tlakuje prostor poslušanja – tudi tistih glasov, ki so bili nekoč utišani,« še pravi. Somentor doktorske naloge, režiser in dramaturg Alen Jelen, ki je na delavnici sledil prepletanju osebnih in prostorskih svetov, pa je osvetlil umetniško in družbeno razsežnost projekta: »Delavnica v Muzeju norosti mi je odstrla pogled v svet, ki ga prej nisem dobro poznal, in me je soočila z lastnimi predsodki in stereotipi. Začutil sem, da se material, prostor in osebne zgodbe udeležencev organsko prepletajo ter odpirajo vprašanja, ki jih v vsakdanjem ustvarjalnem procesu redko zares slišimo. Ta projekt nas bo prisilil v preizpraševanje načinov, kako govorimo o marginaliziranih, utišanih ali pozabljenih zgodbah, ljudeh in nas samih. Projekt zna odpreti nujno razpravo o empatiji, o tem, kako poslušamo druge in kako umetniki predstavljamo tiste, ki običajno nimajo možnosti govoriti. Radio in radiofonska umetnost pa sta izvrsten prostor za intimni dialog.«

Po dveh uvodnih delavnicah se bo projekt v letu 2026 nadaljeval z evalvacijo prvih srečanj in spomladi z novimi srečanji obeh skupin. Sledila bo prva zasnova in vzpostavitev etično, trajnostnega in vključujočega spletnega sistema, javno poslušanje prvih posnetih prizorov radijske igre ter pogovor z ustvarjalci in udeleženci. Nastali zvočni material bo oblikoval temelj nastajajoče radijske igre in pomembno prispeval k doktorski raziskavi Godčeve.