Profimedia

Tesnoba je neprijeten občutek, povezan z nečim, kar se nam zdi, da bi se lahko zgodilo. Ni torej vezana na to, kar se zares dogaja, pač pa na naše predstave o tem, kaj vse nas lahko doleti. To je tudi ključna razlika med tesnobo in strahom – slednji je usmerjen na točno določeno situacijo, problem, ki obstaja v sedanjosti.

Tesnoba pa se usmerja v prihodnost in je naš občutek, da se s tem, kar si predstavljamo, da prihaja, ne zmoremo soočiti. Je občasna gostja v življenju vsakega od nas in prinaša sporočilo o potencialni nevarnosti. Zato ji je vredno prisluhniti, ni pa ji treba dovoliti, da nas preglasi.

Kadar smo izpostavljeni novim, neznanim okoliščinam, moramo najprej razviti mehanizme, kako se z njimi spoprijeti. Srečujemo se z negotovostjo, saj vstopamo v neznano in – vede ali nevede – ves čas premlevamo svoje odločitve, se sprašujemo, ali delamo prav in kakšne bodo posledice našega delovanja. To je velika obremenitev, ki se odraža tudi na našem psihičnem stanju.

Pogosti simptomi tesnobe:

• občutek notranjega nemira;
• nenehna zaskrbljenost;
• povečana razdražljivost;
• težave s koncentracijo;
• občutek popolne izgube nadzora;
• nespečnost;
• povišan srčni utrip, občutek kratke sape;
• zategnjenost mišic;
• utrujenost.

Pogosti vzroki tesnobe

Okolje: Stresni dogodki v okolju, v katerem živimo, močno povečajo možnosti za razvoj tesnobe. Sem spada vse od naravnih katastrof, vojn, epidemij do stresa na delovnem mestu in travm v osebnih odnosih ali na drugih pomembnih življenjskih področjih.

Genetika: Tesnoba je pogostejša pri tistih, ki imajo v ožji družini že izkušnje z njo.

Zdravje: Nekatera zdravstvena stanja lahko stopnjujejo tesnobo, na primer diabetes, srčna obolenja, KOBP 

Droge: Tesnobo lahko sproža zloraba alkohola, kokaina, LSD-ja in drugih prepovedanih drog.

Gibanje

Z aktivnim življenjem lahko izboljšate svoj spomin

Generalizirana tesnoba

Ali kdaj že ob sami misli na to, kako boste preživeli dan, zaznate, da vas stiska tesnoba? V tej negotovosti, ko pravzaprav ne vemo, kaj nas čaka, nas lahko prevzemajo negativne misli, strahovi in splošen občutek izgube nadzora. S poglabljanjem takih razmišljanj razvijamo tesnobo, ki ni nujno osredotočena na točno določen problem – bolj gre za občutek, da se nam na vseh za nas pomembnih področjih delovanja tresejo tla pod nogami. Tudi če v resnici vemo, da bomo nekako preživeli, nas ves čas preganja skrb, kako bo v prihodnje. Lahko se pojavljajo težave s spanjem, morda so se izrazili drugi telesni simptomi ali pa se nam zdi, da se kljub vsem smiselnim pojasnilom, da bo še vse v redu, nikakor ne moremo pomiriti.

Profimedia

Generalizirana tesnoba je nenehna in vztrajna zaskrbljenost, povezana s številnimi različnimi temami. Ljudje s to vrsto tesnobe živijo v pričakovanju katastrofe in v strahu pred prihodnostjo na vseh področjih svojega življenja. Svoje zaskrbljenosti ne zmorejo nadzorovati in okolica jim pogosto očita, da pretiravajo v svoji črnogledosti. Za generalizirano tesnobo je značilna nezmožnost nadzora nad stalno skrbjo, kljub racionalnemu zavedanju, da je ta pretirana, torej je strah pretiran glede na situacijo.

Ljudje z generalizirano tesnobo poskušajo z zaskrbljenostjo preprečiti, da bi se jim zgodilo kaj nepredvidenega, saj se ves čas pripravljajo na najhujše možne scenarije. Zato si niti ne upajo nehati skrbeti, saj bi jih – preveč sproščene – neprijetnost doletela nepripravljene. Lahko se začnejo od oddaljevati od drugih ljudi, ker jih ti ne razumejo, jih sodijo ali jim očitajo, da paničarijo. Tako s svojo stisko ostajajo vse bolj sami in čedalje bolj tonejo v temne misli in brezup.

Zdravje

6 stvari o našem zdravju, ki nam jih povedo roke

Separacijska tesnoba 

Ljudje smo družabna bitja, nenehno iščemo načine, da ohranimo stik in negujemo odnose, ki so za nas dragoceni. Morda vas skrbi, da se bodo vaši bližnji oddaljili od vas, da se jim bo v vaši odsotnosti kaj zgodilo, morda vas te misli preganjajo, ko zvečer poskušate zaspati. V tem primeru gre lahko za separacijsko tesnobo.

Gotovo veste, kako zahtevno je za večino otrok uvajanje v vrtec. Otrok se uči sprejeti dejstvo, da bo vse več časa ločen od staršev, in se s tem težko sprijazni. Strah ga je biti brez tistih, na katere je čustveno navezan. Pri otrocih do približno treh let je nekaj separacijske tesnobe pozitiven znak, da je dobro povezan s svojimi skrbniki. Kadar pa se ta tesnoba nadaljuje tudi v odraslost, lahko pomeni izziv pri ohranjanju kakovostnih odnosov, saj naj bi bili z vidika čustvenega razvoja takrat že sposobni prenesti krajša obdobja ločitve od naših ljubljenih. Namesto tega odrasli s separacijsko tesnobo resnično trpijo ob, na primer, partnerjevih službenih poteh ali drugih razlogih, zaradi katerih za nekaj dni odpotuje, močno zaščitniški pa so tudi do svojih otrok. Velike aktualne spremembe v načinih sobivanja so tako zanje zares velik izziv.

Shutterstock

Ljudje s separacijsko tesnobo živijo v stalnem strahu, da bi morali biti zaradi kakršnega koli razloga ločeni od svojih bližnjih, in jih nenehno skrbi, da se bo ljubljenim, ko ne bodo ob njih, zgodilo kaj hudega. Svoje življenje prilagodijo tako, da čim manj časa preživljajo stran od doma in da so redko sami. Svojo tesnobo poskušajo omiliti, tako da pogosto preverjajo počutje in načrte tistih, ki so zanje pomembni, in poskušajo biti ves čas na tekočem s tem, kaj se dogaja v njihovem življenju. Ta pretirana skrb je lahko razumljena kot posesivnost ali nadzorovanje, zato je odbijajoča in tako ne pomaga pri razvijanju kakovostnih odnosov.

Separacijska tesnoba ima največkrat korenine v otroštvu, če nismo izkusili ljubeče, zdrave navezanosti z odraslimi, ki so nas vzgajali. Vse bolj pa se izkazuje, da tovrstno tesnobo razvijejo tudi odrasli brez predhodnih negativnih izkušenj, najpogosteje ob velikih življenjskih spremembah, kot so rojstvo otroka, smrt bližnjega ali druge zelo stresne okoliščine, med katere se lahko uvršča tudi aktualna pandemija.

Zdravje

Zakaj nekateri poleti občutijo tesnobo in nespečnost?

Socialna tesnoba

Vsi smo v kakšni situaciji v družbi že kdaj doživeli neprijetne občutke, zadrego ali sramežljivost. Morda se vam pred sestankom potijo dlani, vam pred javnim nastopom ponori srčni utrip ali vam pred zmenkom ponagaja prebava. To so okoliščine, ki so za mnoge stresne, vendar jih večini uspe nekako premagati. Pri socialni tesnobi pa gre za to, da so taki dogodki preprosto prevelik zalogaj.

Ljudje se tako začnejo izogibati priložnostim za druženje, saj zanje že stiki, ki so za večino popolnoma neproblematični – na primer očesni stik ali neobvezujoč klepet – zahtevna obremenitev. To seveda vpliva na vse vidike njihovega življenja in lahko se zgodi, da imajo poleg ohranjanja odnosov težave tudi z ohranjanjem zaposlitve, hobijev ipd.

Med najpogostejšimi simptomi in delovanji socialne tesnobe so:

• strah pred situacijo, v kateri vas drugi sodijo;
• zaskrbljenost, da se boste v javnosti osmešili;
• intenziven strah pred vzpostavljanjem stikov z novimi ljudmi;
• strah pred tem, da bodo drugi opazili vašo tesnobo;
• strah pred telesnimi simptomi, kot so potne dlani, zardevanje, tresenje glasu;
• izogibanje okoliščinam, v katerih bi bili v središču pozornosti;
• analiziranje svojega vedenja po druženju.

Za socialno tesnobo je značilno, da se razvije že v najstniških letih, vendar jo takrat zaradi spremljevalnih simptomov pubertete včasih težko opaziti. Lahko se razvije tudi kasneje na podlagi negativnih izkušenj, travm ali različnih drugih neprijetnih dogodkov, vezanih na druženje.

Profimedia

Tesnoba kot duševna motnja

Zagotovo ste vsaj katerega od simptomov tesnobe prepoznali tudi pri sebi, saj je tesnoba del življenjske izkušnje vsakega izmed nas, gre namreč za normalen odziv na stres. Pravzaprav ima pomembno pozitivno plat, saj nam sporoča, kdaj smo v nevarnosti. Kadar pa občutki strahu, negotovosti in celo panike začnejo prevladovati v našem življenju in nam onemogočajo, da bi opravljali svoje dnevne aktivnosti ter sodelovali v pomembnih odnosih, lahko govorimo o tesnobi kot duševni motnji.

Čim prej poiščite strokovno pomoč, če pri sebi prepoznate naslednje znake:

• zaradi nenehnih skrbi ne morete več opravljati svojega dela ali pa trpi vaš partnerski ali drug bližnji odnos;
• svojih strahov, skrbi in tesnobe, ki so zelo moteči, ne morete nadzorovati;
• počutite se depresivne, imate težave z alkoholom ali drogami ali imate druge težave v duševnem zdravju;
• obhajajo vas samomorilne misli ali samopoškodovalna vedenja.

Bolezni

Sindrom, ki ga zdravniki pogosto spregledajo, a prizadene milijone

Kako si pomagamo sami?

Sočutje do sebe

Raziskave kažejo, da sočutje do sebe varuje pred pogostimi občutki tesnobe. Sočutje do sebe pomeni, da smo do sebe prijazni, razumevajoči in ljubeči tudi v težkih časih. Namesto obsojanja razvijamo empatijo, namesto kritiziranja podporo. Naučite se sprejeti, da ste lahko prestrašeni, da so vsa čustva dovoljena in da si boste ne glede na vse stali ob strani. Za nekatere je to lažje kot za druge, vendar se je sočutja do sebe na srečo mogoče naučiti.

Osredotočite se na tisto, kar lahko nadzorujete

Tesnoba pogosto izvira iz strahu pred neznanim, pred nečim, kar se še ni zgodilo. Življenje je pač nepredvidljivo, in ne glede na to, kako se trudimo, ne moremo nadzorovati vsega, kar se dogaja. Vedno pa pod našim nadzorom ostaja, kaj mi počnemo s tem. Če nas, na primer, v stisko spravlja misel na izgubo službe, se lahko lotimo iskanja nove zaposlitve in prevzamemo vajeti v svoje roke. Proaktivnost nam vrača občutek nadzora nad življenjem – ne nad tem, kar nam servira, pač pa nad tem, kako ga živimo.

Profimedia

Krepite odnose, ki vas podpirajo

Kadar delimo svoje misli, jih moramo ubesediti, in ko jih ubesedimo, jih pogosto tudi sami bolje razumemo. Zaupen pogovor z bližnjimi vam lahko pomaga doseči jasnost v zvezi s tem, kaj vas skrbi, in vam omogoči, da v varnem okolju sami sebe izzovete z vprašanjem, kako realne so te skrbi.

Poskrbite za svoje zdravje

Zadostna količina spanja, gibanja in ustrezne prehrane je nujna za uspešno spoprijemanje z vsemi vrstami stresa, ki vam prihajajo na pot.

Organizirajte čas, ko vas bo skrbelo

Morda se sliši nenavadno, vendar vam lahko pomaga, če si določite na primer 30 minut v dnevu, ko ne počnete ničesar drugega kot to, da se ukvarjate s svojimi skrbmi. Ne razmišljajte o scenarijih, temveč o tem, kateri strah se skriva za vsako skrbjo posebej, ter poskušajte ugotoviti, kaj konkretno lahko v zvezi s tem storite. Preostali del dneva pa se lahko posvetite čemu drugemu.

Razmislite o tem, kaj je za vas pomembno

Kdaj ste se nazadnje vprašali o tem, kako zadovoljni ste v svojem življenju? Je podobno tistemu, ki si ga želite zase, ali še vedno čakate, da se bo zgodilo? Tesnoba je lahko povezana tudi z občutkom, da smo na svoji poti skrenili s prave smeri. Poskrbite za to, da boste sledili tistemu, kar je pomembno za vas.