Ali lahko z osebno rastjo izboljšamo tudi kariero?
Veliko uspešnih ljudi vlaga v osebno rast. Je to le trend ali lahko delo na sebi res vpliva tudi na našo kariero in poklicne odločitve?
Če pogledamo ljudi na vodilnih položajih, hitro opazimo zanimiv vzorec. Veliko jih redno bere knjige o razmišljanju in odločanju, udeležuje se delavnic, posluša podkaste o psihologiji uspeha ali dela z mentorji in coachi. Zdi se skoraj samoumevno, da je skrb za osebno rast del njihovega vsakdana.
Ob tem se marsikdo vpraša nekaj precej logičnega: ali so ti ljudje uspešni zato, ker vlagajo v svojo osebno rast – ali pa se šele po tem, ko dosežejo določeno stopnjo uspeha, znajdejo v okoljih, kjer je takšno izpopolnjevanje preprosto del kulture?
PREBERITE TUDI:
Odgovor ni enoznačen. Psihologija in raziskave vodenja pa vendarle kažejo, da obstaja pomembna povezava med tem, kako človek razume sebe, in tem, kako uspešno deluje v svojem poklicu.
Uspeh pogosto ni le vprašanje sposobnosti
Ko razmišljamo o poklicni uspešnosti, pogosto najprej pomislimo na znanje, izkušnje ali talent. Toda v praksi se pogosto pokaže, da ljudje z zelo podobnimi sposobnostmi dosežejo zelo različne rezultate.
Razlika je pogosto v načinu razmišljanja.
Psihologi že dolgo opozarjajo, da na naše odločitve, vztrajnost in način sodelovanja z drugimi močno vplivajo prepričanja, ki jih imamo o sebi in svetu. Če nekdo verjame, da so napake dokaz nesposobnosti, se bo po neuspehu pogosto umaknil. Če jih razume kot del učenja, bo poskusil znova.
Na prvi pogled gre za majhno razliko. V dolgih letih kariere pa takšne razlike ustvarijo povsem drugačno pot.
Osebna rast kot prostor za učenje psiholoških veščin
Delavnice, coachingi ali knjige o osebni rasti pogosto nagovarjajo prav te vzorce razmišljanja. Ne učijo nujno novih strokovnih znanj, temveč pomagajo razvijati sposobnosti, ki jih psihologi uvrščajo med t. i. psihološke kompetence.
Sem sodijo denimo sposobnost regulacije stresa, realistična presoja lastnih napak, vztrajnost ob neuspehu, odprtost za povratne informacije ali sposobnost sodelovanja z drugimi.
V poslovnem svetu so prav te lastnosti pogosto odločilne. Vodja, ki zna ostati miren pod pritiskom, sprejeti kritiko in ohraniti jasen pogled na cilj, bo ekipo vodil drugače kot nekdo, ki ga vsaka negotovost vrže iz ravnotežja.
To ne pomeni, da se osebnost lahko popolnoma preoblikuje. Pomeni pa, da se lahko marsikaj naučimo.
Stanje, v katerem delujemo, vpliva na naše odločitve
Ena izmed idej, ki jo pogosto poudarjajo trenerji osebne učinkovitosti, je pomen našega trenutnega psihološkega stanja. Način, kako razmišljamo in odločamo, je namreč močno povezan s tem, ali smo napeti, utrujeni, samozavestni ali prestrašeni.
Ko je človek preobremenjen ali negotov, bo veliko težje sprejemal premišljene odločitve. Hitreje se bo zaprl v obrambno držo, slabše poslušal druge in težje videl nove možnosti.
Po drugi strani pa že osnovne stvari – dovolj spanja, gibanje, občutek nadzora nad lastnim delom – pomembno vplivajo na mentalno jasnost. To so preprosti, a presenetljivo učinkoviti temelji delovne učinkovitosti.
Včasih se zato izkaže, da sprememba ne pride iz nove strategije ali boljše organizacije dela, temveč iz tega, da človek začne nekoliko drugače skrbeti zase.
Zakaj se uspešni ljudje pogosto ukvarjajo z osebno rastjo
Ko pogledamo ljudi, ki vodijo podjetja ali večje projekte, hitro opazimo, da imajo pogosto mentorje, coacha ali vsaj ljudi, ki jim dajejo iskreno povratno informacijo.
Razlog je precej preprost: z večjo odgovornostjo pride tudi več slepih peg.
Ko človek vodi druge, ni več dovolj, da je dober le v svojem poklicu. Naučiti se mora tudi poslušati, usklajevati različne interese, sprejemati odločitve v negotovosti in prenašati pritisk. Takšne sposobnosti se redko razvijejo same od sebe. Pogosto nastanejo prav skozi refleksijo, pogovore, izobraževanja ali redno delo na sebi.
Ali delavnice osebne rasti res vodijo do uspeha?
Vseeno bodimo realni. Dejstvo je, da sama udeležba na delavnicah ali poslušanje motivacijskih govorov še ne pomeni spremembe. Raziskave kažejo, da kratkotrajen motivacijski zagon običajno hitro mine. Trajnejša sprememba nastane šele takrat, ko človek nova spoznanja začne vključevati v svoje vsakdanje odločitve in vedenje.
Osebna rast zato ni hitra rešitev za poslovni uspeh. Bolj je podoben dolgoročnemu treningu, v katerem postopno razvijamo sposobnosti, ki se čez čas začnejo kazati tudi v delu.
Investicija, ki se pokaže skozi leta
Ko danes opazujemo uspešne ljudi, lahko dobimo vtis, da je njihova pot jasna in logična. V resnici pa se uspeh pogosto gradi iz številnih majhnih sprememb v razmišljanju in ravnanju.
Sposobnost, da se učimo iz napak. Da ostanemo radovedni. Da sprejmemo povratno informacijo, namesto da jo zavrnemo. Prav takšne premike pogosto spodbuja osebna rast.
Zato ni nujno, da se začnemo razvijati šele, ko smo že uspešni. Velikokrat je ravno obratno: uspeh je počasen stranski učinek tega, da sčasoma začnemo drugače razmišljati o sebi, o delu in o možnostih, ki jih imamo pred sabo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.