Vročina brez kašlja? Grlo vam morda sporoča nekaj drugega
Grlo vas boli, na mandljih so bele obloge, kašlja pa ni? Morda ni navaden prehlad, ampak streptokok, ki potrebuje antibiotik. Kakšna je značilna klinična slika?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Streptokokno vnetje žrela, ki mu marsikdo reče kar streptokokna angina, povzroči bakterija s še bolj zapletenim imenom Streptococcus pyogenes. Gre za najpogostejši bakterijski vzrok vnetja žrela, pri otrocih je za njim od 20 do 40 odstotkov vseh akutnih vnetij žrela, pri odraslih pa od 5 do 15 odstotkov. Pojavlja se predvsem v hladnejših mesecih, pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, torej ravno takrat, ko smo si blizu v zaprtih prostorih.
Kako se okužba širi
Bakterija se med ljudmi prenaša kapljično, z govorjenjem, kašljanjem in kihanjem, redkeje pa tudi prek poškodovane kože ali okuženih predmetov in hrane. Vir okužbe so bolniki, pa tudi ljudje brez simptomov, ki bakterijo nosijo v žrelu.
Med dejavniki tveganja izstopa tesen stik z okuženo osebo. Če ste starš šoloobveznega otroka, ste avtomatsko bolj izpostavljeni. Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do prvih znakov, traja od dva do pet dni.
Po čem ga prepoznate
Tu je ključna razlika, ki jo velja zapomniti: pri streptokoku praviloma ni kašlja, nahoda ali hripavosti. Če imate ob vnetem grlu tudi zamašen nos in kašljate, gre verjetneje za navaden virus.
Streptokok pa se raje kaže takole: grlo boli tako, da težko požirate, pridružijo se slabo počutje, glavobol, mrzlica in visoka vročina. Žrelo je močno pordelo, na mandljih so bele ali sivkaste obloge, včasih tudi pikčaste krvavitve po nebu, na vratu pa otipate boleče, povečane bezgavke.
Pri otrocih do tretjega leta starosti je slika drugačna: vročine pogosto ni ali je blaga, žrelo skoraj ni spremenjeno, prisotni pa so gnojni izcedek iz nosu, razdražljivost in slab apetit.
Kdaj gre lahko bolezen preko žrela
Zapleti so redki, a resni. Bakterija se lahko razširi v:
- vnetje srednjega ušesa,
- peritonzilarni absces (ognojek in vnetje podkožja ob nebnicah
- retrofaringealni absces (ognojek bezgavk na zadajšnji in stranski steni žrela),
- sinuse,
- pljuča,
- možganske ovojnice in kri,
- artritis (vnetje sklepov),
- nazadnje tudi sepso (skrajni sistemski odziv telesa na okužbo, ki sproži verižno reakcijo poškodb tkiva, odpovedi organov in lahko vodi v smrt).
Prav preprečevanje teh poznih zapletov je glavni razlog, da streptokokno vnetje žrela vedno zdravimo z antibiotikom, čeprav bi večina primerov minila tudi sama, znaki pa običajno izzvenijo v treh do petih dneh.
Postavitev diagnoze
Zdravnik pri odločanju, ali je smiselna dodatna mikrobiološka preiskava, pogosto uporabi Centorjeva merila: telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija, boleče povečane sprednje vratne bezgavke, obloge na mandljih in odsotnost kašlja. Tri do štiri izpolnjena merila pri odraslih močno kažejo na streptokokno okužbo. Diagnozo nato potrdimo z dokazom antigena v brisu žrela s hitrim testom ali z osamitvijo bakterije na kulturi, poroča NIJZ.
Zdravljenje in lajšanje simptomov
Zdravljenje temelji na antibiotiku – najpogosteje penicilinu ali amoksicilinu, pri alergiji nanju pa se uporabljajo druga zdravila. Bolečino in vročino lajšata paracetamol ali nesteroidna protivnetna zdravila. Pri Mayo Clinic svetujejo tudi počitek, saj spanje telesu pomaga pri boju z okužbo. Po začetku jemanja antibiotika je bolnik nalezljiv še vsaj 12 ur.
Kako se zaščitimo
Cepiva proti streptokoknemu vnetju žrela ni. Najučinkovitejša zaščita ostajata redno umivanje rok z milom in vodo, izogibanje tesnim stikom z bolnimi ter pokrivanje ust in nosu ob kašljanju in kihanju. Gre za bolezen, ki jo mora zdravnik po zakonu prijaviti Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, saj je uvrščena med prijavljive nalezljive bolezni v Sloveniji.
