Kdo je človek, ki lahko zruši Netanjahuja na jesenskih volitvah?
Gadi Ajzenkot in njegova stranka Jašar sta v anketah tik pred Netanjahujevim Likudom, vendar bo odločilna predvsem zahtevna koalicijska matematika.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Izraelu so nedavno razpisali datum parlamentarnih volitev, ki bodo po tamkajšnji zakonodaji na zadnji možni datum - 27. oktobra. Prve volitve po izbruhu vojne v gazi 7. oktobra 2023 bodo po mnenju številnih analitikov največja preizkušnja premierja Benjamina Netanjahuja, ki mu za ovratnik diha vodja sredinske stranke Jašar Gadi Ajzenkot.
Izraelski parlament oziroma Kneset bo imel v petek 17. julija zadnjo sejo v trenutnem mandatu, s tem pa bo postal tudi prvi izraelski parlament po letu 1988, ki mu bo uspelo izpolniti polno štiriletno mandatno obdobje. Med letoma 2009 in 2026 je Netanjahu vodil kar pet različnih vlad, nov nastop na izraelskih volitvah pa je stranka najdlje delujočega izraelskega premierja Likud potrdila prejšnji mesec.
Trenutne ankete tesno prednost na volitvah napovedujejo stranki nekdanjega načelnika izraelskega generalštaba Gadija Ajzenkota (Jašar), vendar niti on niti Netanjahu (ki v večini relevantnih anket zaostaja zelo malo) še nimata izrisane jasne poti do vlade. Sicer bi v tako tesnem scenariju bilo uspešno sestavo vlade varneje napovedati dosedanjemu premierju in stranki Likud, ki imata že sestavljeno koalicijsko bazo strank, seveda v primeru, da tudi te dobijo dovolj sedežev v parlamentu.
Tesne napovedi
Več najnovejših anket postavlja Jašar za en sedež pred Likud. Zadnja anketa javne televizije Kan je Jašarju pripisala 24, Likudu pa 23 sedežev. Izraelski parlament šteje 120 poslancev, za vlado pa je potrebna večina 61 poslancev.
Kdo je Gadi Ajzenkot?
Nekdanji načelnik generalštaba IDF (izraelske oborožene sile) je več kot 40 let preživel kot član oboroženih sil. Politika mu ni tuja, saj je leta 2022 vstopil v parlament kot član (v izraelskem kontekstu sredinske) Liste Nacionalne enotnosti Bennyja Gantza. Ajzenkot je po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 vstopil v Netanjahujevo vlado, a jo je po slabem letu tudi zapustil, ker je premierju očital, da nima jasne politične in vojaške strategije za konec vojne, nakar je septembra 2025 ustanovil lastno stranko.
Izraelska javnost mu po vsej verjetnosti, tako analitiki, zaupa predvsem zaradi tega, ker ni tako viden del trenutne politične elite (čeprav je kot poslanec bil tudi del Netanjahujeve oblasti), poleg tega pa je v spopadih v Gazi izgubil sina in dva nečaka.
Analitiki nevladnih inštitutov ga ocenjujejo kot politika, ki države ne bo razdvajal tako kot sedanji premier. Čeprav lahko trdimo, da so Ajzenkotovi prijemi bliže sredini od Netanjahujevih, je Ajzenkot znan po svoji vojaški doktrini (dahija), ki zajema nesorazmerno močno uporabo sile in obsežno uničenje na območjih, s katerih oborožene skupine napadajo Izrael.
Zagovornik trde varnostne politike:
Ajzenkot v vojaškem eseju leta 2010: "Metoda delovanja v Libanonu leta 2006 je bila takšna, da so bili v prvi fazi napadeni cilji, ki so predstavljali neposredno grožnjo, v drugi fazi pa je bilo prebivalstvo evakuirano zaradi lastne zaščite, šele po evakuaciji prebivalstva pa so bili cilji Hezbolaha napadeni v širšem smislu. Prepričan sem, da je bil tak vzorec moralen in da ga je bilo pravilno uporabiti. Če bo potrebna še ena kampanja, bo pravilno ukrepati na enak način. Hezbolah je tisti, ki na stotine vasi in šiitskih območij Libanona spreminja v bojišča. Upam, da bo to razumevanje organizacijo spodbudilo k skrbnemu premisleku, preden se odloči za nadaljnji teror, ugrabitve ali streljanje."
Bo za vlado potreboval levico in arabske stranke?
Netanjahujev glavni protikandidat na papirju sicer podpira regionalno sodelovanje in politično rešitev nekaterih varnostnih vprašanj, a hkrati zagovarja nekatere judovske naselbine na Zahodnem bregu, če so te v izraelskem strateškem interesu. Gotovo pa je Ajzenkot napram Netanjahu političen zelenec, ki bo imel kar nekaj dela z morebitno sestavo koalicije.
Analitiki predvidevajo, da bi moral za sestavo vlade moči združiti s trenutno največjo opozicijsko stranko Ješ Atid nekdanjega premierja Jairja Lapida, ki bo na volitvah nastopila v združeni stranki (Bejačad) z nekdanjim premierjem Naftalijem Bennettom (stranka Bennett 2026), o ključnih sedežih pa bi lahko odločali levo-sredinski Demokrati ali kakšna izmed arabskih strank v izraelskem parlamentu. Ravno potencialno sodelovanje z arabskimi strankami pa bo po mnenju analitikov tudi glavno Netanjahujevo orožje v predvolilni kampanji.
Netanjahuju sta v teoriji nevarna tudi Lapid in Bennett, ki sta ga kot predstavnika ločenih strank (kasneje sta tvorila koalicijo) že izrinila iz oblasti, a je ideološki razkorak med politikoma (poleg šibke večine) poskrbel za zelo kratko, 18-mesečno vlado tandema. Oba sta sicer izrazila nasprotovanje prihodnji koaliciji z arabskimi strankami, kar še dodatno zapleta Ajzenkotovo možnost oblikovanje večine.
Palestinsko vprašanje
Morebitni Netanjahujev poraz najverjetneje ne bi pomenil tektonskih premikov glede izraelskega stališča do Palestine. Bolj verjetno pa lahko pričakujemo zasuk v odnosu do izraelskih institucij in zaveznikov, obenem pa tudi nekoliko več upanja do vsaj poskusa diplomatskega zaključka spopadov v Palestini in na Bližnjem vzhodu.
Stranka Jašar je varnostno brezkompromisna, vendar nekoliko bolj sekularna alternativa vladajočemu Likudu. Nagovarja predvsem manj skrajno volilno bazo, ki si želi spremembo vodstva, ne pa tudi manj intenzivne varnostne politike Izraela.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.