Arhiv Štajerskega Tednika

Upravljavec spodnjepodravskega vodovoda, Komunalno podjetje (KP) Ptuj, iz obeh virov, spodnjega neobremenjenega in zgodnjega obremenjenega, sestavi mešanico, ki je z atrazinom in nitrati na robu dovoljenega. Problem podravske podtalnice ni od včeraj, gre za posledice industrije in kmetijstva, ki okolje intenzivno obremenjujta že 40, 50 let.

Rešitev, da se globinska s kemikalijami neobremenjena voda meša s tisto, ki se jo črpa iz plitvih vodnjakov, ne bo zdržala dolgo, menijo strokovnjaki. Situacijo sicer pomirjajo z besedami, da stanje ni alarmantno. A hkrati dodajajo, da se nitrati že pojavljajo tudi v globinski podtalnici. Druga težava je ta, da se globinska podtalnica ne obnavlja, količine so omejene. Problem je jasno diagnosticiran, potek zdravljenja pa absolutno prepočasen.

Zakaj globinski vodnjaki niso trajna rešitev

»Povečanemu črpanju podzemne vode iz spodnjega vodonosnika nismo naklonjeni, saj je njegovo napajanje omejeno. S povečanjem črpanja pritegujemo vse večje količine podzemne vode iz zgornjega vodonosnika, s čimer se poslabšuje kakovost pitne vode tudi v spodnjem pliocenskem vodonosniku,« pojasnjujejo na GEOZS.

Janko Urbanc dodaja: »Spomnim se, ko smo pred leti na Dravskem polju odprli (pleistocenski) globinski vodonosnik. Z zanosom smo ugotavljali, da smo na pragu odlične rešitve. Voda je bila krasna, brez nitratov. Vendar se je sčasoma pokazalo, da je ni dovolj in potegne zgornjo vodo dol.« Pronicanje onesnažene podtalnice iz zgornjega v spodnji vodonosnik je težava, na katero so republiške inšpekcijske službe v svojih poročilih že opozorile in jo tudi spremljajo. Zaradi omejenih količin in možnosti onesnaženja črpanje vode iz globinskega vodonosnika tako ne more biti trajnostna rešitev.

Preberite več v Štajerskem Tedniku