Arhiv Štajerskega Tednika

Kljub zapovedanemu zatiranju tega nevarnega plevela se ta tudi pri nas vse bolj širi. Opaziti ga je predvsem na zapuščenih površinah ter ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov.Za nevestne lastnike zemljišč, kjer raste ambrozija, je predpisana tudi denarna globa v razponu od 400 do 1.500 evrov. Pelinolistna ambrozija je tujerodna invazivna rastlinska vrsta, ki ne samo da s hitrim razmnoževanjem uničuje razvoj domorodnih biotskih vrst, temveč pomeni precejšnjo težavo za zdravje ljudi, saj gre za eno najbolj alergenih rastlin. Ta škodljiva enoletnica, ki po nekaterih podatkih ustvari od 30 do 100 tisoč semen, ta pa so kaljiva od 5 do 14 let, je ponekod že začela cveteti. Vrhunec njenega cvetenja prihaja v drugi polovici avgusta, napovedujejo v Nacionalnem laboratoriju  za zdravje, okolje in hrano: »Slovenija ima močno razgiban relief, pogoji za uspevanje ambrozije in širjenje njenega cvetnega prahu so različni. Na ugodnih legah so posamezne rastline že zacvetele, občasno se v zraku že pojavljajo zrna cvetnega prahu, večje obremenitve bodo predvidoma v prvem tednu avgusta. Na območjih, ki so bolj zarasla z ambrozijo, se lahko povišane obremenitve v zraku pojavijo že nekaj dni prej – zadnje dni julija. V povprečju sta najbolj obremenjena zadnji teden avgusta in prva polovica septembra. Cvetni prah se iz prašnikov sprošča v zgodnjih urah dneva, meritve kažejo največjo obremenitev dopoldne in v zgodnjih popoldanskih urah. Na obremenitev ključno vplivajo vremenske razmere. Pozorni moramo biti, da v bližini našega bivalnega okolja ni rastlin, ki bi lokalno še povišale obremenitev.«

Širjenja ambrozije ni mogoče povsem preprečiti

Nad ambrozijo, še preden cveti

Ne meji z Madžarsko obvezno spremljanje pojava ambrozije

Preberite več v Štajerskem Tedniku