Arhiv Štajerskega Tednika

Tradicionalno srečanje, ki poteka v Ljubljani, je združilo različne strokovnjake, ki so vpleteni v aktualno dogajanje v zvezi s sežiganjem odpadkov v Sloveniji: zdravnike, inženirje, predstavnike agencije za okolje, zaposlene v sežigalnicah in okoljske aktiviste. Njihova predavanja bo organizator objavil v zborniku.

Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je poudaril, da bi morali pri načrtovanju novih sežigalnic odpadkov upoštevati posebnosti lokalnega prebivalstva, na primer povečano obolevnost zaradi že prisotnih onesnaževalcev v okolju. "Pri vrednotenju vpliva toksičnih snovi v izpustih sežigalnic na zdravje ljudi se moramo zavedati, da se njihovi učinki lahko seštevajo ali celo pomnožujejo, zato mejne vrednosti ne zagotavljajo zdravega okolja lokalnemu prebivalstvu," je pojasnil Brvar, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora srečanja.

Dosedanje študije so pokazale, da je delo v sežigalnici ali življenje v njeni bližini povezano z večjim tveganjem za rakava obolenja, kongenitalne anomalije ter večjo umrljivostjo dojenčkov in povečanim številom splavov, je navedla Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. "Ali imajo najsodobnejše sežigalnice odpadkov dejansko manjše posledice za zdravje, še ni mogoče odgovoriti," je opozorila. Vzrok manjšega tveganja bi namreč po njenih besedah lahko bil prekratek čas, odkar so začele delovati varnejše sežigalnice. Težava je tudi nekonsistentno poročanje o značilnostih tehnologij.

Sara Korošec s kliničnega oddelka za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana je dodala, da so posebne fiziološke spremembe v telesu nosečnice, večja obremenitev celotnega organizma ter prisotnost razvijajočega se zarodka in ploda dodatni dejavniki, ki večajo izpostavljenost delovanju posameznih onesnaževal iz okolja.

Peter Pregelj z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je dejal, da vse bolj postajajo poznani okoljski dejavniki, ki vplivajo na pojavljanje psihičnih motenj in posledično tudi samomorilnega vedenja. Raziskave ugotavljajo povezanost med onesnaženim zrakom, ki je lahko tudi posledica sežiganja odpadkov, in pojavljanjem psihičnih motenj.

Predsednik Eko kroga Uroš Macerl je ocenil, da imamo v Sloveniji dobro zasnovan sistem ločenega zbiranja odpadkov na viru. Izrazito neučinkovit pa je po njegovem mnenju del, ki odpadke usmerja v ponovno rabo in recikliranje, še posebej to velja za odpadke iz gospodinjstev. "Namesto zagotavljanja učinkovitejših procesov na tem področju nam politika v zadnjih letih intenzivno ponuja dodatne kapacitete za sežig odpadkov v okolju, kjer je nadzor izrazito neučinkovit, netransparentnost industrijskih onesnaževalcev pa visoka," je bil kritičen. Poleg tega po njegovih besedah sprejemanje odločitev ne poteka interdisciplinarno ter izključuje zdravstveno stroko in civilno družbo: "Mejne emisijske vrednosti so vedno in samo kompromis med tehnološkimi in ekonomskimi zmožnostmi ter nevarnostmi, ki jih določena vrednost predstavlja za zdravje ljudi." Takšni kompromisi pa se vedno izraziteje sklepajo v prid ekonomskim interesom, tudi na področju javnega zdravja v najbolj prikrajšanih območjih Slovenije, je še dodal.

STA

Preberite več v Štajerskem Tedniku