Arhiv Lokalno.si

V Ribiški družini Sevnica, ki šteje 200 članov, so se po dobrih treh desetletjih lotili obnove lastne ribogojnice v Zapužah in vzrejnega ribnika Loke ob reki Mirni za vzrejo podusti in avtohtono vrsto lokalne potočne postrvi. Odlovili so 300 postrvi in nasmukali 3,4 milijona iker podusti. Ob idealnih pogojih se morda od položenih iker v ribnik izleže do 2 odstotoka mladic, pravi agronom in tajnik ribiške družine Tine Zupančič. ''To je bolj ugibanje, saj točnih podatkov ni. Odstotek preživetja iker je v gojitvi majhen, v odprtih vodah pa gre v promile.''

Za podvig gre zasluga zagnanemu predsedniku Sandiju Kosmaču, ki je dokončal načrte bivšega predsednika , v nesreči na Savi preminulega Branka Safiča. Ta je namreč ugotovil, da se morajo posvetiti gojitvenih dejavnosti za zaščito avtohtonih vrst rib.

Pri izlivu Mirne v Savo v Boštanju je največje drstišče podusti v Sloveniji in letos je bil drst še lep. Za prihodnje leto je že ugibanje, kako bodo ribe sprejele povišan nivo vode. S polnjenjem akumulacijskega bazena za hidroelektrarno Blanca se bo  spremenil naravni biotop Save, ki ne bo več primeren za poskočne rastlinojede podusti, temveč za počasne vrste rib.

Ribiška družina Sevnica si prizadeva, da bi Sava kljub elektrarnam ostala živa reka, in pravijo, da je  to tudi interes investitorja. Podjetje HESS je za He Blanca izboljšalo prvotni projekt ribje steze, ki bo dejansko lahko služila namenu.

Za gojitev postrvi so se odločili zato, da bi zaščitili genetsko čisto vrsto, ki živi v okoliških potokih. Odlovljeno jato so položili v bazene pri ribogojnici, napajane iz deviško čistega, pitnega Rajnskega potoka, ki izvira v bližnji kraški jami. ''Ta matična jata bo za razplod, dokler ne bodo mladice preveč v sorodu. To je namreč problem ribogojništva, ampak druge izbire ni,'' pravi Zupančič. Ker so ikre postrvi izjemno občutljive na bolezni, ribiči ocenjujejo in preračunavajo možnosti dogrevanja bazenov, da bi jim zagotovili hitrejši razvoj in s tem krajši čas izpostavljenosti boleznim.

Po mnenju Zupančiča danes za ohranjanje pestrosti ribjega življa niso tolikšen problem veliki industrijski onesnaževalci, kot so nevarne okoljske spremembe in gradbeni posegi v porečja. ''Glede Mirne imamo srečo, da ima reka še toliko samoočiščevalnih sposobnosti. Čistilna naprava pri Dobu nikoli ni zares delovala in letos spomladi so iz zaporov spustili še nafto. Več gasilskih društev od Boštanja do Trebnjega je bilo angažiranih z odstranjevanjem oljnih madežev, onesnaževalec pa ni odgovarjal,'' so še povedali ribiči.