Rdeče ali belo zelje: Katero je boljša izbira za zdravo črevesje?
Obe vrsti zelja vsebujeta vlaknine in koristne rastlinske snovi, vendar se njuna sestava nekoliko razlikuje. Pomemben je tudi način priprave.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zelje je cenovno dostopna zelenjava, ki jo lahko jeste surovo, kuhano ali fermentirano. Rdeče in belo oziroma zeleno zelje sta si po hranilni vrednosti precej podobna, zato z nobenim ne boste izbrali napačno. Razlika je predvsem v rastlinskih pigmentih, okusu in uporabi v kuhinji.
Rdeča barva razkriva dodatno prednost
Rdeče zelje svojo značilno barvo dolguje antocianom. To so rastlinske spojine z antioksidativnim delovanjem, ki jih najdemo tudi v borovnicah, robidah in češnjah. Celice pomagajo varovati pred oksidativnim stresom, prehrana, bogata z različnimi rastlinskimi živili, pa je povezana z ugodnejšim zdravjem srca in ožilja.
Antocianov belo zelje nima v primerljivi količini, vendar to še ne pomeni, da je hranilno nepomembno. Obe vrsti vsebujeta vitamin C, vitamin K, različne rastlinske spojine in zelo malo kalorij. Belo zelje ima milejši okus in je pogosto primernejše za juhe, enolončnice ter klasično kisanje, medtem ko rdeče dobro dopolni solate in pečene jedi.
Za črevesje so najpomembnejše vlaknine
Ko govorimo o prebavi, je barva zelja manj pomembna od dejstva, da obe različici vsebujeta prehranske vlaknine. Te prispevajo k rednemu odvajanju in predstavljajo hrano za del koristnih bakterij v debelem črevesu.
Če vlaknin sicer zaužijete malo, lahko večja porcija surovega zelja povzroči napenjanje in vetrove. Razlog ni nujno slaba prebava, temveč razgradnja vlaknin in nekaterih ogljikovih hidratov s pomočjo črevesnih bakterij. Zelje zato uvajajte postopoma, ga dobro prežvečite in ob njem zaužijte dovolj tekočine. Kuhano ali dušeno bo za marsikoga lažje prebavljivo od surovega.
Kislo zelje je drugačna zgodba
Za zdravje črevesja je lahko pomembnejša razlika med svežim in fermentiranim zeljem kot med rdečo in belo sorto. Pri pravilni fermentaciji nastanejo mlečnokislinske bakterije in njihovi presnovki. Nepasterizirano kislo zelje, ki ni bilo toplotno obdelano, zato lahko vsebuje žive mikroorganizme.
To ne pomeni, da je vsako kislo zelje samodejno probiotično. Segrevanje in pasterizacija žive kulture močno zmanjšata ali uničita, izdelek pa še vedno ohrani del vlaknin in drugih hranil. Pri kupljenem kislem zelju preverite deklaracijo, pozorni pa bodite tudi na vsebnost soli.
Zmagovalca pravzaprav ni
Če želite povečati vnos različnih zaščitnih rastlinskih spojin, ima rdeče zelje zaradi antocianov majhno prednost. Če vam bolj ustrezata okus in vsestranskost belega zelja, pa ni razloga, da bi ga zamenjali.
Za črevesje največ štejejo redno uživanje različnih virov vlaknin, pestra prehrana in postopno povečevanje količine zelenjave. Najbolj smiselna izbira je zato menjavanje obeh vrst ter vključevanje svežega, kuhanega in občasno fermentiranega zelja.
Preberite še: