Bradavice nikar ne odstranjujte sami: posledice so lahko hujše, kot mislite
Rezanje ali žganje bradavice lahko povzroči krvavitev, okužbo in brazgotino. Težava je tudi, da vsaka kožna izrastlina ni bradavica.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na roki, prstu ali podplatu opazite bradavico in najhitrejša rešitev se zdi očitna: odrezati jo, postrgati ali kako drugače odstraniti. Toda škarje, ščipalec za nohte ali agresivna domača sredstva niso dobra ideja. Z rezanjem lahko poškodujete zdravo tkivo, povzročite krvavitev in povečate možnost okužbe ali brazgotine.
Poleg tega lahko virus, ki povzroča bradavico, prenesete na okolno kožo. To pa ne pomeni, da vsake bradavice nujno odstranjuje dermatolog.
Majhne navadne ali plantarne bradavice je pri sicer zdravem človeku pogosto mogoče zdraviti tudi doma z izdelki, namenjenimi prav odstranjevanju bradavic. Pomembno je predvsem, da smo prepričani, da gre res za bradavico, in pripravek uporabljamo po navodilih.
Zakaj bradavice sploh nastanejo?
Navadne kožne bradavice povzročajo določeni tipi humanih papilomavirusov oziroma HPV. Virus okuži kožo in povzroči značilno zadebeljeno izrastlino. HPV se lahko prenaša s stikom kože, redkeje tudi prek okuženih predmetov. NIJZ pojasnjuje, da lahko manj nevarni genotipi HPV povzročajo bradavice in papilome na različnih delih telesa. Pomembno pa je razlikovati navadne kožne bradavice od genitalnih bradavic, ki jih povzročajo drugi tipi HPV in zahtevajo drugačno obravnavo.
Z rezanjem lahko virus raznesete na drugo mesto
Bradavice ni priporočljivo trgati, praskati ali rezati. Virus je prisoten v prizadeti koži, zato se lahko ob poškodovanju prenese na okolico ali na drug predel telesa. NHS zato med ukrepi za preprečevanje širjenja svetuje, naj bradavic ne praskamo ali trgamo, po dotikanju pa si umijemo roke. Pri britju moramo paziti tudi, da jih ne poškodujemo.
Enako velja za pripomočke. Pilice ali drugega predmeta, ki je bil uporabljen na bradavici, ni priporočljivo uporabiti na zdravi koži.
Bradavica na podplatu nima "korenine"
Posebej neprijetne so plantarne bradavice na podplatih. Zaradi teže telesa in pritiska med hojo lahko rastejo navznoter ter jih prekrije trda, poroženela koža. Zato lahko bolijo in so na prvi pogled podobne kurjemu očesu. To pa ne pomeni, da ima bradavica globoko "korenino", ki jo je treba izrezati.
Če jo doma odrežemo pregloboko, lahko poškodujemo zdravo kožo in povzročimo krvavitev. Če odstranimo samo poroženelo površino, pa bradavica praviloma ne izgine, saj je z virusom okužena tudi koža pod njo.
Salicilna kislina je lahko primerna za domače zdravljenje
Pripravki s salicilno kislino so ena standardnih možnosti zdravljenja navadnih in plantarnih bradavic. Delujejo postopoma, tako da odstranjujejo plasti poroženele kože. Zdravljenje lahko traja več tednov, zato rezultata praviloma ni čez noč.
Pomembno je, da sredstvo nanašamo samo na bradavico in po navodilih proizvajalca. Če pride na zdravo kožo, jo lahko razdraži.
Posebna previdnost velja pri ljudeh s sladkorno boleznijo, motnjami prekrvitve ali nevropatijo. Ameriška akademija za dermatologijo jim svetuje, naj se pred uporabo salicilne kisline posvetujejo z zdravnikom oziroma dermatologom.
Kaj pa domače zamrzovanje?
V lekarnah so na voljo tudi pripravki za zamrzovanje bradavic. Ti niso enaki krioterapiji s tekočim dušikom, ki jo izvaja zdravnik, lahko pa so pri nekaterih manjših bradavicah možnost domačega zdravljenja. Tudi pri njih velja: najprej moramo vedeti, kaj zdravimo. Krioterapija ni primerna za nepojasnjene kožne spremembe oziroma spremembe, pri katerih diagnoza ni jasna.
Kaj če sploh ni bradavica?
Bradavicam so lahko podobni kurje oko, otiščanec, kožni fibrom ali seboroična keratoza, pa tudi nekatere druge kožne spremembe. Včasih lahko bradavičasto rast posnemajo tudi določene oblike kožnega raka. Dermatolog lahko spremembo pregleda in se po potrebi odloči za dermatoskopijo ali biopsijo.
Ameriška akademija za dermatologijo navaja, da je biopsija lahko potrebna predvsem pri spremembi, ki hitro raste, je podobna odprti rani ali se kljub zdravljenju ne umakne. Zato je novo spremembo, ki raste, krvavi, boli, srbi, spreminja videz ali je videti nenavadno, bolje pokazati zdravniku, kot pa jo obravnavati kot navadno bradavico.
Kdaj naj bradavico vidi zdravnik?
Pregled je priporočljiv tudi, kadar:
-
niste prepričani, da je sprememba res bradavica,
-
se nahaja na obrazu ali spolovilu,
-
krvavi, boli ali spreminja videz,
-
imate veliko bradavic,
-
domače zdravljenje ne pomaga,
-
imate oslabljen imunski sistem,
-
imate sladkorno bolezen.
Dermatolog lahko glede na vrsto in mesto spremembe uporabi krioterapijo s tekočim dušikom, močnejše lokalne pripravke, elektrokirurško zdravljenje ali v določenih primerih kirurško odstranitev. Pri krioterapiji je pogosto potrebnih več obiskov.
Številne bradavice, predvsem pri otrocih, lahko sčasoma izginejo tudi same. Zdravljenje zato ni nujno potrebno pri vsaki posamezni bradavici.
