Arhiv Štajerskega Tednika

To velja tudi za mešance med njimi in le ti se zime dobesedno razveselijo in zelo uživajo v njej. Ta prispevek pa namenjam predvsem kratkodlakim kužkom, ki ostajajo kljub mrazu na prostem, saj na žalost druge možnosti nimajo. V predzimskem času ljudje na svojih dvoriščih poskrbijo za vse, kar lahko zmrzal uniči, vse pravočasno pospravijo na mesta, kjer mraz ne more zraven. Pri tem pa zelo pogosto pozabijo na svoje pse, na zveste čuvaje, ki so povečini na verigah. Pozabijo, to je zelo prizanesljivo napisano, saj se taki ljudje sprenevedajo in nočejo vedeti in razumeti, če imajo kratkodlakega psa in predvsem, če je manjše rasti, takšen kuža ne prenaša mrazu in mora imeti možnost, da preživi vsaj mrzlo noč nekje na toplem. Ljudje se izgovarjajo na različne načine, češ, saj ima izolirano hiško, les na tleh in podobno. Ko temperature ponoči padejo pod ničlo, in ko so tudi čez dan okoli ničle, pri takih temperaturah se kratkodlaki psi kljub temu, da imajo izolirano pasjo hišo, ne morejo več ogreti in vzdrževati normalne telesne temperature. Kar ne morem verjeti, ko pride stranka v ambulanto in pove, da je zjutraj našla psa poginjenega v njegovi hiški in jo neizmerno zanima, kaj mu je bilo. Zunaj pa so temperature pod ničlo, pes pa je kratkodlak. Še huje je, kadar si ljudje nabavijo psa mladička in potem želijo vedeti, ali je že lahko zunaj dan in noč.

Preberite več v Štajerskem Tedniku