Thinkstock

Po besedah Mateja Gregoriča z inštituta za javno zdravje je pomembno, da dnevne obroke načrtujemo vnaprej in se tako izognemo ponovljivemu prenajedanju. "Ob tem pazimo tudi na velikost obrokov, izbiramo manjše porcije, ob vsakem obroku pa skušamo zaužiti tudi nekaj vode ali čaja. Ne glede na skorajda pregovorno obvezno prisotnost tradicionalnih jedi poskrbimo, da bo jedilnik kolikor se le da uravnotežen, torej tudi z dovolj zelenjave, sadja, izdelkov iz polnovrednih žit in druge vlakninske hrane," je navedel.

Gregorič svetuje, da skušamo recepte spremeniti tako, da vključimo čim manjšo količino sladkorja, soli in maščobe. Izberemo lahko tudi bolj puste vrste mesa, vidno maščobo pa odstranimo. "Pomaga tudi, da vodimo dnevnik o zaužiti hrani, s čimer lažje nadziramo vsakdanjo prehrano, pazimo pa tudi na dovolj časa, ki ga bomo namenili telesni aktivnosti," je pojasnil.

Prehrana med prazniki lahko po njegovih besedah vpliva na povečanje telesne teže, sicer pa drugih dolgoročnih posledic nima. Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave, ki pa običajno minejo brez večjih zapletov. "Poslabša se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost. Praviloma lahko pride do težav le v primeru prenajedanja, neustrezne prehrane ali prevelikih odmerkov alkohola, zato moramo biti toliko zmerni, da do teh težav sploh ne pride," svetuje.

Sicer pa si lahko pomagamo s kozarcem vode z žlico kisa ali limoninega soka, ki običajno spodbudi prebavo in prebavne encime. Prebavo olajšata tudi riževa ali ječmenova juha, v primeru zaprtja pa je najboljša telesna dejavnost in hrana z veliko vlakninami. Uporaba prehranskih dopolnil, ki spodbujajo izločanje želodčne kisline in prebavnih encimov ali krepijo naravno črevesno floro, je po mnenju Gregoriča smiselna le v primeru indikacij.

Maja Zorko z inštituta pa opozarja, da je poraba alkohola na prebivalca v Sloveniji zelo visoka, glede posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola pa sodimo med najbolj obremenjene države članice EU. "V zadnjih letih zaznavamo trend naraščanja števila abstinentov, hkrati pa narašča delež tistih, ki se pogosto opijajo," je zapisala. Dodala je, da še vedno velja, da moški pijejo več in pogosteje, a se v zadnjih desetih letih razlike med spoloma zmanjšujejo na račun pogostejšega pitja pri mladostnicah in mladih ženskah.