Profimedia

V Sloveniji je namreč po sanjskem uvodu sezone zavladala skakalna evforija, ki jo je v zadnjem obdobju zanetil predvsem Domen Prevc. Vodilni skakalec svetovnega pokala se je v aktualni sezoni veselil že petih zmag in ima 199 točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem v skupnem seštevku.

Brez dvoma bo najmlajši od bratov Prevc na turnejo štirih skakalnic odšel kot glavni favorit za končno zmago. Najbrž prav nihče ne bi bil presenečen, če bi šestega januarja v Bischofshofnu Domen poziral z zlatim orlom in postal tretji Slovenec v zgodovini, ki bi mu uspelo osvojiti za marsikoga najvrednejšo lovoriko v skakalnem svetu.

Seveda je celotna pot še pred njim, pravi izziv se bo zanj začel zdaj, a res se zdi, da je Domen zrel, da se pridruži starejšemu bratu Petru in Primožu Peterki kot edinima Slovencema, ki sta do zdaj v 73-letni zgodovini slavila na turneji štirih skakalnic.

Kot 18-letnik se je dvignil iz pepela

Prvič se je zgodilo leta 1997, ko je Primož Peterka že v svoji prvi celotni sezoni v svetovnem pokalu zavladal skakalnemu svetu. Mladenič iz Ljubljane je takrat pod vodstvom Jelka Grosa zablestel v polnem sijaju. In novoletna turneja je bila prva velika lovorika v njegovi karieri. Osemnajstletna vzhajajoča zvezda skokov sicer takratne turneje štirih skakalnic ni začela najbolje. Po seriji treh zaporednih uvrstitev na zmagovalni oder v Ruki in Harrachovu je Peterka v Oberstdorf prišel kot eden favoritov za zmago.

A na skakalnici pod Senčno goro se mlademu Slovencu stvari niso izšle po načrtih, zasedel je sedmo mesto, s kar velikim zaostankom za Nemcem Dieterjem Thomo in pristal v zelo zahtevnem položaju v boju za zlatega orla. Vendarle pa Peterko to razočaranje ni vrglo iz tira in je že ob prelomu leta in selitvi skakalcev v Garmisch-Partenkirchen deloval kot prerojen. V novo leto je vstopil v šampionskem slogu – veselil se je prepričljive zmage, imel je kar 13 točk prednosti pred Andreasom Goldbergerjem, Thoma pa je zaostal za skoraj 33 točk in prepustil majico vodilnega.

Profimedia

Ena je bila dovolj

Bergisel, ki je skozi zgodovino predstavljal nerešljivo za marsikaterega kandidata za zlatega orla, je stvari dodatno prelomil v prid Peterki.

Sicer se Slovenec v Innsbrucku ni veselil zmage, a na drugem mestu zgradil kar solidno prednost pred najbližjimi zasledovalci v boju za novoletno turnejo – Goldberger in Thoma sta se ujela v past Bergisla in sta bila pred izjemno težko nalogo pred selitvijo na zadnjo postojanko.

Na njej je sicer Nemec vrnil udarec in se veselil zmage, a bilo je premalo in prepozno. Peterka je na tretjem mestu naredil več kot dovolj, da je kot prvi Slovenec v zgodovini slavil na ugledni turneji. Postal je tretji zaporedni skakalec, ki mu je za skupno zmago zadoščala »le« ena zmaga. A Peterka je kljub mladosti pokazal najbolj stabilne skoke na vseh štirih prizoriščih, kar mu je prineslo veliko slavje, ki takrat sicer še ni bilo nagrajeno z zlatim orlom.

Boleč poraz ga je motiviral

Ta pokal je tako pravzaprav na slovenskih tleh pristal le v Dolenji vasi – moderni prestolnici smučarskih skokov. Bilo je v sezoni 2015/16, ko je takrat 23-letni Peter Prevc v svoje vitrine dodal največjo lovoriko do tedaj. Bilo je v zimi po tisti nesrečni za Prevca, ko mu je veliki kristalni globus iz rok spolzel v Planici, kjer se je zaradi večjega števila zmag v sezoni veselil Severin Freund, ki je zbral enako število točk kot Pero mišica.

Ta boleč poraz je Prevca izjemno motiviral, poleti je delal še bolj zavzeto in v naslednjo sezono vstopil kot v transu, kot serijski zmagovalec, ki ni nikomur ali ničemur dopustil, da bi pokvarila njegovo slavje. Začel jo je sicer s serijo drugih mest, a pred novoletno turnejo je uspel prestaviti še za eno prestavo višje in začel redno stopati na najvišjo stopničko.

S tremi zaporednimi zmagami (eni iz Nižnega Tagila in dvema iz Engelberga) je začel svoj boj za zlatega orla kot nesporni favorit številka ena. A tako kot za Peterko se ne tudi za Prevca lov na zlatega orla precej zakompliciral pod Senčno goro. Sicer je tudi v Oberstdorfu kazal dominantno formo, bil najboljši po prvi seriji, a sledil je razplet, ki je razburil Slovenijo.

V drugi seriji je namreč razplet močno krojil spreminjajoč se veter in pogoste menjave naletnih mest. To je izkoristil domačin Severin Freund, ki se je povzpel iz petega mesta proti vrhu, Prevc pa v zahtevnih razmerah in ob pribitkih zaradi zaletnega mesta ni imel pravih možnosti. Pristal je na tretjem mestu in si priigral kar nekaj zaostanka za Nemcem, ki je tudi sam priznal, da razplet ni bil povsem pošten.

Vendarle pa to jeznega Prevca ni vrglo iz tira, njegova forma je bila namreč tako dobra, da se je že v Garmish-Partenkirchnu spet zavihtel na vrh. Njegova zmaga je bila tudi dovolj prepričljiva, da je na avstrijski del turneje odpotoval v majici vodilnega v turneji.

Ni bilo ptiča ali 'snajperja'

Potem pa je prišel Innsbruck in sloviti Bergisel, ki je Prevcu težave povzročal leto prej. Ta skakalnica je vedno lahko past, a ne za najstarejšega člana dinastije Prevc, ne v formi, ki jo je kazal takrat. Po novi veličastni zmagi in še povečanju prednosti pred zasledovalci, se je zazdelo, da tokrat zlati orel ne more spolzeti iz rok. »Zdaj že lahko govorimo o tem, kdo je zmagovalec novoletne turneje. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi v Bischofshofnu, da bi to preprečilo; morda le, če ga zadene kakšen ptič v letu ali če ga sklati kak 'snajper',« se je takoj po Prevčevi zmagi slikovito izrazil hrvaški komentator Stjepan Balog in navdušil Slovenijo.

Imel je prav. Ni bilo ptiča v zraku, proti Petru ni streljal niti noben 'snajper', v Bischofshofnu je bila le množica slovenskih navijačev, ki so Prevcu pomagali še do tretje zaporedne zmage in gladkega slavja v turneji. Pred njimi pa je sledil tudi prvi dvig zlatega orla v rokah Slovenca. Morda do letos …

Zdaj namreč na turnejo kot glavni favorit vstopa Petrov najmlajši brat Domen, ki se je pred devetimi leti v tej vlogi že opekel. Od takrat se je ogromno naučil, nabral precej izkušenj in morda kakšno lekcijo pobral tudi iz zmag Peterke in starejšega brata. Če bo naučeno uspešno prenesel na skakalnice, ne bo nihče presenečen, če bo v Bischofshofnu spet slovenska veselica.