V hudi vročini voda ni vedno dovolj: Kaj piti ob močnem potenju?
V hudi vročini telo s potenjem izgublja tudi elektrolite, zato voda po večjem naporu ali dolgem zadrževanju na soncu ni vedno dovolj.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Voda ostaja najpomembnejša pijača za vsakodnevno hidracijo, vendar v nekaterih okoliščinah sama ne zadošča. S potenjem namreč ne izgubljamo le tekočine, ampak tudi elektrolite, predvsem natrij, kalij, magnezij in klorid. Ti sodelujejo pri delovanju mišic in živčevja ter pomagajo uravnavati količino tekočine v telesu.
Večje izgube se lahko pojavijo med vročinskimi valovi, pri intenzivni vadbi, fizičnem delu na prostem ali po več urah, preživetih na neposrednem soncu.
Ko telo potrebuje tudi elektrolite
Znaki, da telesu morda ne primanjkuje le vode, so lahko glavobol, omotica, mišični krči, šibkost, slabost, razbijanje srca in močna utrujenost. Takšne težave se pogosteje pojavijo po obilnem in dolgotrajnem potenju.
V tem primeru je smiselno poleg tekočine nadomestiti tudi elektrolite. Ena najučinkovitejših možnosti je oralna rehidracijska raztopina, znana tudi kot ORS. Vsebuje natančno odmerjeno kombinacijo vode, soli, kalija in manjše količine glukoze, ki izboljša vsrkavanje tekočine in mineralov v črevesju.
Takšne raztopine se pogosto uporabljajo pri driski in bruhanju, koristne pa so lahko tudi pri izrazitejši dehidraciji zaradi vročine. Prašek je treba vedno pripraviti z natančno količino vode, navedeno na embalaži, saj lahko napačno razmerje spremeni koncentracijo soli in sladkorja.
Kokosova voda ni vedno idealna rešitev
Pri blažji izgubi tekočine lahko pomaga tudi kokosova voda, saj vsebuje kalij in nekaj magnezija. Vendar praviloma vsebuje manj natrija, zato po zelo močnem potenju ni nujno najboljša izbira.
Podobno velja za športne napitke. Ti sicer vsebujejo elektrolite, a pogosto tudi veliko sladkorja. Primernejši so predvsem pri daljši ali intenzivnejši telesni dejavnosti, medtem ko jih večina ljudi med običajnim poletnim dnem ne potrebuje.
Če ste bili nekaj časa na vročini, a nimate izrazitejših znakov dehidracije, običajno zadoščata voda in lahek obrok, ki vsebuje tudi nekaj soli.
Tekočino nadomeščamo tudi s hrano
K hidraciji pomembno prispeva tudi prehrana. Lubenica, melona, kumare, paradižnik, pomaranče, breskve in drugo sočno sadje vsebujejo veliko vode, banane pa so dober vir kalija. Koristni so tudi jogurt, juhe in lahki zelenjavni obroki.
V najbolj vročih dneh se je bolje izogibati težkim, zelo mastnim obrokom in pretiranemu uživanju alkohola, saj lahko ta dodatno spodbuja izgubo tekočine. Previdnost je potrebna tudi pri zelo sladkih pijačah, ki žeje pogosto ne potešijo za dolgo.
Ne zanašajte se le na občutek žeje
Žeja ni vedno zanesljiv zgodnji znak pomanjkanja tekočine. Ko jo začutimo, je telo lahko že rahlo dehidrirano. Zato je bolje piti redno čez ves dan, še posebej pred odhodom na sonce, med telesno dejavnostjo in po njej.
Bolj ogroženi so majhni otroci, starejši, nosečnice, kronični bolniki in ljudje, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode. Pri njih se lahko dehidracija razvije hitreje, simptomi pa so lahko manj očitni.
Če se pojavijo zmedenost, omedlevica, zelo visoka telesna temperatura, prenehanje potenja, težave z govorom ali izrazita oslabelost, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. To so lahko znaki toplotne izčrpanosti ali toplotnega udara, pri katerih pijača sama ni več dovolj.
