Post: kaj se v telesu zares zgodi, ko prenehamo jesti?
Začenja se postno obdobje. Mnogi se odločajo za post, a le malo kdo ve, kaj se v telesu zares dogaja, ko nenadoma omejimo ali povsem opustimo hrano.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Z začetkom postnega obdobja se številni odločijo za omejevanje hrane – iz verskih, kulturnih ali osebnih razlogov. Postenje pa ni le sprememba jedilnika, temveč poseg v delovanje presnove.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je za ohranjanje zdravja ključno uravnoteženo prehranjevanje z ustrezno energijsko in hranilno gostoto, razporejeno na tri do pet obrokov dnevno.
Pri postenju razlikujemo med popolnim postom (ob zadostnem vnosu vode) in delnim postom, ko posameznik omeji določena živila ali energijski vnos močno zmanjša – na primer le na sokove ali posamezne skupine živil.
Kaj se v telesu zgodi, ko prenehamo jesti?
Kot pojasnjujejo na NIJZ, postenje sproži mehanizme, ki spremenijo metabolizem in telo prilagodijo pomanjkanju hrane in v nadaljevanju na privzem hranil iz telesnih zalog.
Sprva telo porablja jetrne zaloge energije v obliki glikogena. Ko se te izčrpajo, začne posegati po drugih virih. V naslednji fazi se izčrpajo tudi rezerve beljakovin, šele s podaljševanjem stradanja se presnova preusmeri v večje izkoriščanje maščobnih zalog. To pomeni, da telo ob daljšem postenju začne uporabljati tudi lastne beljakovine – iz mišic.
Po prekinitvi posta pa se lahko zaradi ponovnega vnosa hrane začne hitreje ustvarjati maščobna zaloga, saj organizem preide v fazo shranjevanja energije.
Prvi dnevi: lakota, glavobol, razdražljivost
Mnogi se na post pripravijo s postopnim prehodom na uživanje sadja in zelenjave. Kljub temu se že prvi dan lahko pojavijo: napadi lakote, glavobol, razdražljivost, kasneje tudi mišična slabost in utrujenost.
Učinki so odvisni od posameznika, njegovega zdravstvenega stanja, telesne pripravljenosti in ravni fizične aktivnosti. Na NIJZ poudarjajo, da mlada in zdrava populacija pod določenimi pogoji post lažje prenese, medtem ko je postenje za bolnike lahko dodatno breme za organizem.
Kdaj post postane tveganje?
Dolgotrajno strogo postenje ali stradanje vodi v izgubo telesne teže tudi zaradi izgube vode. To lahko povzroči nevrološke, hormonske in druge zdravstvene težave.
»Po dolgotrajnejšem strogem postenju prične organizem koristiti strukturne beljakovine v mišicah, nato pa tudi v drugih tkivih,« navajajo na NIJZ. Pri dolgotrajnem popolnem postenju, ki temelji zgolj na nadomeščanju vode, lahko pride do resnih zapletov – v skrajnih primerih tudi do smrti.
Zmernost in premišljenost
Postenje je osebna odločitev, vendar ima jasne presnovne posledice. Telo v času pomanjkanja hrane preide v varčevalni način, črpa lastne zaloge in se po ponovnem hranjenju prilagaja z novim shranjevanjem energije. Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen premišljenosti in zavedanja, da post ni zgolj sprememba prehrane, temveč poseg v osnovne telesne procese.
