Vodni post: Ali koristi res odtehtajo tveganja?
Vodni post, pri katerem pijemo le vodo, je ekstremna oblika posta z obljubami o zdravju in razstrupljanju. A ta ni primeren za vsakogar in zahteva veliko previdnost.
Post je v vseh svojih oblikah in možnostih v zadnjih treh desetletjih pridobil veliko pozornosti, med bolj priljubljene oblike posta pa se pogosto uvršča prav vodni post. Ta predstavlja obdobje, v katerem posameznik ne zaužije nobene hrane ali kalorijskih pijač; dovoljena mu je zgolj čista voda.
Še pred leti so se za tako obliko diete po želji hitre izgube kilogramov odločali mnogi, a kaj kmalu se je izkazalo, da gre za eno najbolj radikalnih metod posta, ki lahko negativno vpliva na zdravje, saj na tak način telesu ne zagotavljamo potrebnih hranilnih snovi, to pa sproži vrsto biokemičnih odzivov. Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali je vodni post v današnjem svetu, ko imamo veliko več znanja o prehrani, res učinkovit, primeren ali celo zdrav?
Kako telo reagira na vodni post
Ko telo več ur ne prejme hrane, začne uporabljati zaloge glukoze in nato maščobe kot vir energije. Pri krajših obdobjih brez hrane gre za naraven proces in se ga v telesu obravnava kot dnevno nihanje porabe energije. Vendar je vodni post, ki navadno traja 24 ur, lahko pa tudi več dni, povsem druga zgodba. Ko zaloge glukoze poidejo, telo preide v stanje, ki ga znanstveniki imenujejo ketoza. V tem stanju se namesto glukoze kot primarni vir energije uporabljajo ketonska telesa, ki nastanejo ob razgradnji maščob.
Prav ta metabolni preklop je glavni razlog, zakaj nekateri zagovorniki vodnega posta trdijo, da post spodbuja izgubo maščobe in lahko pomaga pri presnovnih težavah. Telo v fazi ketoze ne uporablja samo maščobnih zalog za energijo, ampak sproži tudi druge odzive, kot so zniževanje inzulina, povečan izkoristek maščobe in spremembe v hormonskih signalih, ki vplivajo na apetit in metabolizem.
Potencialne koristi
Čeprav je raziskav o dolgoročnih učinkih vodnega posta manj kot o bolj zmernih oblikah posta, so določene študije skozi leta nakazale tudi nekaj koristi. Prva in najbolj pogosto omenjena je hitrejša izguba teže. Ker telo dobi le vodo in ne kalorij, je dnevni energijski vnos dejansko skoraj nič, kar vodi do hitre porabe maščobnih rezerv. Vendar pa je to lahko kratkoročen učinek; dolgoročno izguba teže zahteva spremembo prehrane in življenjskega sloga, ne le enega ali dveh ekstremnih dni.
Nekateri strokovnjaki navajajo, da lahko vodni post vpliva na zmanjšanje nivoja inzulina, kar lahko izboljša občutljivost na ta hormon in s tem podpira presnovno zdravje. Prav tako naj bi post sprostil določene celične procese, kot je avtofagija, kjer naravni mehanizem telesa sam odstranjuje poškodovane celične komponente. Avtofagijo pogosto raziskujejo tudi pri staranju, velikem številu bolezni in celo dolgotrajni vitalnosti. Kljub temu je treba poudariti, da so dokazi o tem, kako močno jo vodni post dejansko spodbuja, še vedno v razvoju.
Druga potencialna prednost, ki jo navajajo nekateri privrženci vodnega posta, je mentalna jasnost in boljši fokus med in po postu. Nekateri ljudje poročajo, da ko telo preide v ketozo, občutijo manj nihanja razpoloženja in lažji nadzor nad impulzi, kar lahko vpliva na boljšo samorefleksijo in občutek nadzora nad hranjenjem.
Slabosti in opozorila
Vodni post ni neškodljiv, še posebej, če se izvaja brez nadzora. Eden najbolj očitnih pomislekov je, da gre za ekstremen primanjkljaj kalorij in hranilnih snovi, kar pomeni, da telo ne more dobiti elementov, ki jih nujno potrebuje za normalno delovanje organov, imunskega sistema in mišic. To lahko že po enem dnevu pokaže učinke, kot so vrtoglavica, slabost, oslabelost, glavoboli in težave s koncentracijo.
Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da lahko vodni post vodi do motenj elektrolitnega ravnovesja, saj telo izgublja elektrolite, kot so natrij, kalij in magnezij, brez nadomeščanja hrane. To lahko ogrozi srčni ritem in delovanje mišic. Zaradi tega mnogi nutricionisti in zdravniki ne priporočajo dolgotrajnega vodnega posta brez zdravniškega nadzora.
Pomanjkanje hranilnih snovi je še en pomemben dejavnik. Telo ne dobi beljakovin, vitaminov, mineralov in maščobnih kislin, ki so ključni za delovanje možganov, hormonov in celičnih procesov. Zato lahko daljši vodni post vodi v izgubo mišične mase, oslabelost imunskega sistema in povečano tveganje za poškodbe ali okužbe.
Stališča strokovnjakov
Večina zdravnikov in nutricionistov post razume kot orodje, ki ga je smiselno uporabljati previdno in selektivno. Redni terapevtski post, kot je časovno omejeno hranjenje, ko na primer jemo 8 ur na dan, ostalih 16 ur pa ne, ima bolj obsežno znanstveno podporo in običajno predstavlja tudi manj tveganj. Vodni post pa je primeren le za zelo zdrave odrasle ljudi, ki ga izvajajo začasno in pod strokovnim nadzorom.
Nutricionist lahko post priporoči za izbrane primere, zlasti kot del kliničnega nadzora pri določenih presnovnih stanjih in le če ni kontraindikacij, kot so nosečnost, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali zgodovina motenj hranjenja. Brez tega je lahko tveganje za zaplete previsoko.
Kdo naj se mu izogiba
Vodni post ni priporočljiv za nosečnice, doječe matere, osebe z diabetičnimi stanji, motnjami hranjenja ali srčno-žilnimi težavami. Prav tako ni primeren za ljudi, ki jemljejo zdravila, ki zahtevajo redno absorpcijo hrane, saj lahko spremembe v presnovnih pogojih vplivajo na učinkovitost zdravil.
Mlajši ljudje brez zdravstvenih težav lahko morda prenesejo krajši vodni post, a to še ne pomeni, da je priporočljiv ali potreben. Zelo pomembno je, da se o tem, kako dolgo, kako pogosto in pod kakšnimi pogoji je post primeren, pogovorite z zdravstvenim strokovnjakom.
PREBERITE ŠE:
