Shutterstock

»Ne drži, da se alergije razvijejo samo v otroštvu. Alergija se lahko pojavi kadarkoli v življenju. To velja tudi za težje alergijske reakcije, kot je anafilaksija,« je na konferenci o alergijah opozorila dr. Mihaela Zidarn, specialistka z Univerzitetne klinike Golnik.

Pri odraslih se na novo najpogosteje pojavijo alergije na zdravila ali pike žuželk, kar lahko postane usodno v nekaj minutah.

Poklici, kjer so piki del vsakdana

"Bolj izpostavljeni so ljudje, ki veliko delajo na prostem ali v neposrednem stiku z naravo, na primer čebelarji, gozdarji, vrtnarji, delavci v rastlinjakih, krovci, gasilci, prodajalci sadja in zelenjave ter drugi, pri katerih je možnost stika z žuželkami večja," poudarja dr. Zidarn.

Pri teh ljudeh je možnost stika z osami, čebelami ali sršeni večja, težava pa nastane, ko se reakcija pojavi daleč od zdravniške pomoči. Čebelar Kristijan Rešetič poudarja, da so čebelnjaki pogosto v naravi, kjer reševalci ne morejo priti tako hitro kot v mestu, kar je pri anafilaksiji, kjer štejejo minute, ključno.

Miran Juršič

Alergijska reakcija

Anafilaksija: Kako prepoznati alergijski šok, ki lahko vodi v smrt

Sezona kihanja

Vsak četrti Slovenec ima to zdravstveno težavo. Ali ste med njimi?

Kako prepoznati nevarnost?

Anafilaksija ni vedno le izpuščaj. Dr. Zidarnova pojasnjuje, da so znaki lahko zelo raznoliki in jih včasih težko prepoznajo celo tisti, ki že imajo izkušnje z alergijami.

Bodite posebej pozorni na:

• spremembo glasu ali hripavost,
• občutek stiskanja v vratu ali oteženo požiranje sline,
• piskanje v prsih in občutek, da vam zmanjkuje sape (podobno kot pri hoji v hrib),
• nenadno slabost, hladen pot in motnje vida, zamašen nos.

Anafilaksija lahko prizadene tudi prebavila, zato se lahko pojavijo slabost, bruhanje ali driska. Eden najnevarnejših zapletov je padec krvnega tlaka, ki ga lahko spremljajo izrazita slabost, hladen pot, občutek, da človek ne more več stati, motnje vida, ob močnem padcu tlaka tudi izguba zavesti.

Alergijske bolezni so v porastu

"V zadnjih desetletjih opažamo porast alergijskih bolezni, kot so atopijski dermatitis, alergijski rinitis, astma in druge oblike alergij. Vzroki so različni, imajo pa nekaj skupnih imenovalcev in deloma odražajo tudi spremembe sodobnega načina življenja," izpostavlja dr. Tina Vesel Tajnšek, specialistka pediatrije in alergologinja iz UKC Ljubljana.

Med pogoste sprožilce alergijskih reakcij sodijo hrana, inhalacijski alergeni (pelodi, pršice, plesni, živalska dlaka), piki kožekrilcev (predvsem os, čebel in sršenov) ter zdravila. Med zdravili so pogosti sprožilci betalaktamski antibiotiki in nesteroidni antirevmatiki.

· Zdravje

Spomladanske alergije: daljša sezona, hujši simptomi

Miran Juršič

Ključni nasvet

Če začutite znake hude reakcije in nimate adrenalina, takoj pokličite 112. Največja napaka, ki jo ljudje naredijo, je, da poskušajo sami zapeljati do zdravnika. Nikoli ne sedite za volan! »Če smo sami, nikakor ne sedemo za volan. Če se nam med vožnjo stanje poslabša, lahko izgubimo zavest, kar je nevarno za nas in za druge v prometu,« polaga na srce dr. Zidarnova.

Če ste v naravi, pokličite koga v bližini, da ostane z vami. Pravilen položaj do prihoda reševalcev je ležanje na boku (če ste sami) ali na hrbtu z dvignjenimi nogami (če je kdo ob vas), saj to pomaga vzdrževati krvni obtok in preprečuje zadušitev ob morebitni izgubi zavesti.

Ali ste vedeli? Antihistaminiki pomagajo le pri blažjih reakcijah. Pri anafilaksiji je edino pravo zdravilo adrenalin, ki ga je treba aplicirati takoj.