Arhiv Štajerskega Tednika

Danes jo pogosto najdemo ob robovih vrtov, živih mejah in gozdnih mejah, pa tudi na travnikih, medtem ko so jo nekoč pogosto sadili na vrtovih. Regačico so uporabljali kot vrsto zelenjave ali kot poparek za pomoč pri putiki, naj omenimo tudi, da ima številne druge koristne lastnosti na telo. Privoščite ji mesto na krožniku oziroma jo uporabite, kadar vam zdravje ne služi najbolje.

Začimba in zelenjava

Regačica je avtohtona zelenjadnica oziroma plevnica, ki raste povsod, kjer je le kaj rodovitne prsti. Če jo bomo pravočasno potrgali, se ne bo razrastla v plevel. Prepoznamo jo po dolgopecljatih nazobčanih listih in cvetnem steblu, ki zraste tudi do meter visoko. V teh mesecih cveti s številnimi drobnimi belimi cvetovi. Trgamo in uporabljamo predvsem mlade liste, katerih okus je izjemno aromatičen, spominja na aromo iglavcev in mango. Če boste izbrali bolj razvite liste in druge dele rastline, pričakujte precej izrazitejši okus.

Nabiranje

Pri regačici so uporabni vsi nadzemni deli. Tako zgodaj spomladi nabiramo mlade liste, ki so primerni za solate, nato stebelne poganjke in cvetove, ki jih za odišavljanje dodajamo v juhe, pa tudi večje liste, ki jih lahko sušimo in uporabimo čez zimo. Uporabljamo jih podobno kot luštrek ali zeleno, saj so po okusu precej podobni, podobno pa je tudi zdravilno učinkovanje. Regačica pomaga pri leni prebavi, spodbuja izločanje vode in deluje poživilno. Poleg tega je celo do štirikrat bogatejša z rudninami in vitamini kot gojena zelenjava, med katero raste.

Uporaba in priprava

Preberite več v Štajerskem Tedniku