Kompostiranje s čudodelnimi deževniki
Že znameniti Charles Darwin se je v svoji knjigi o nastajanju rodovitne prsti s pomočjo deževnika, ki je kot njegovo zadnje znanstveno delo izšla leta 1881, spraševal, ali je kje sploh še kakšno bitje, ki bi imelo pomembnejšo vlogo za zgodovino sveta. Danes mu strokovnjaki prikimavajo in deževnika poleg čebele postavljajo na piedestal pomembnih za obstoj našega planeta.
Zato ne preseneča, da je zlasti v zadnjih nekaj desetletjih pozornost tistih, ki si pripravljajo dober kompost ali visoko kakovosten dodatek k zemlji, vse bolj usmerjena k tako imenovanem vermikompostiranju ali po domače kompostiranju z deževniki. Metoda je tehnično preprosta in učinkovita, pravijo na KGZS Zavodu Ptuj, ki skupaj z vodilnim partnerjem ZRS Bistra Ptuj in Inštitutom za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko Ikem sodelujejo v projektu Vzpostavitev trajnostno rodovitne zemlje z uporabo domačega vermikomposta. Vanj so pilotno vključene tri kmetije, in sicer Manfreda Jakopa iz Biša v občini Trnovska vas, biodinamična kmetija Primoža Kelenca iz Stojncev v občini Markovci in ekološka kmetija Zvonka Pukšiča s Koga v občini Ormož.
Šoti podobno gnojilo
V projektu, ki ga vodi Nataša Belšak Šel iz Bistre, bodo na omenjenih treh kmetijah iz organskih odpadkov izvedli proces vermikompostiranja. S pomočjo deževnikov je namreč mogoče dobiti dobro gnojilo, ki povečuje imunski sistem rastlin, saj vsebuje veliko kalija, magnezija, dušika in fosforja. Na koncu dobimo šoti podoben material. Po besedah ptujskega kmetijskega svetovalca Jožeta Murka tak kompost poleg dostopnosti hranil rastlinam vsebuje še rastne hormone in huminske kisline.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
