I. N., arhiv DL

##IMAGE-3393289##

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je lani novembra razveselil otroke v šolah in vrtcih, je letos prerasel v dan slovenske hrane in bo po vsej Sloveniji potekal jutri. Tako slovenski zajtrk postaja pravo gibanje, ki bi moralo v prihodnosti po mnenju vseh akterjev projekta prerasti iz enodnevnega v celoletni projekt.

Končni cilj je, da bi bil dan slovenske hrane prav vsak dan, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila generalna direktorica na direktoratu za kmetijstvo Martina Bavec. Jutri bo k tradicionalnemu slovenskemu zajtrku pristopila velika večina šol in vrtcev, zajtrk pa bo organiziran v sklopu rednega prehranjevanja v šolah.

K projektu letos pristopajo številni drugi javni zavodi, občine in mnoge druge ustanove, Mercator pa bo poskrbel za zajtrk za otroke v pediatrični kliniki v Ljubljani in Mariboru.

Glavna ovira na poti k vsakodnevnemu prehranjevanju v javnih zavodih z več lokalno pridelane hrane je v sistemu javnega naročanja, kjer prevladuje najnižja cena. "Številne šole in vrtci dobavljajo več od lokalnih pridelovalcev hrane," je poudarila Bavčeva, a dodala, da je tu še veliko neizkoriščenih priložnost.

Glavna pobudnica zajtrka in dneva slovenske hrane je bila Čebelarska zveza Slovenije, ki je s t.i. medenimi zajtrki začela že pred šestimi leti. Njen predsednik Boštjan Noč je prepričan, da o možnostih naročanja hrane pri lokalnih pridelovalcih javne zavode premalo osveščamo.

Izpostavil pa je, da bi morali za večje zavedanje o pridelavi hrane v šole uvesti tudi naravoslovni dan, ob katerem bi obiskali kmetije. Opozoril je, da ob pridelavi domače hrane vse bolj pozabljamo tudi na pozitiven učinek domače hrane na naše gospodarstvo.

Da je kakovostna hrana predpogoj za dobro učenje otrok, njihovo napredovanje in razvoj, je opozorila sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar. Prepričana je, da slovenski zajtrk prispeva k miselnosti o zdravem prehranjevanju, ki mlade spremlja v odraslo dobo. Želi si, da bi slovenska hrana postala stalnica v šolah in vrtcih.

Zdrav prehranjevalni vzorec v mladosti je obenem temelj zdrave starosti, pa je opozorila sekretarka z ministrstva za zdravje Brigita Čokl. Raziskave kažejo, da prehranjevalne navade Slovencev niso dobre, saj skoraj polovica otrok izpušča zajtrk, na jedilnikih pa imamo premalo sadja in zelenjave.

"Predvsem sadje in zelenjava sta pomembna gradnika varovanja zdravje, vendar so snovi občutljive na dolgo skladiščenje in tovorne poti," je izpostavila in poudarila pomen kratkih verig na poti hrane od njive do mize.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je poudarila, da potrebujemo več tovrstnih aktivnosti skozi vse leto in izpostavila pomen povezovanja pridelovalcev, da ponudijo potrošnikom hrano z bližine.