Potem ko smo prejšnji teden pisali o razširjenosti pomanjkanja vitamina D v Sloveniji v obdobju pandemije covid-19, zdaj mnogi poročajo o začasnih težavah z dobavljivostjo vitamina D, hkrati pa na Inštitut za nutricionistiko prihaja vrsto vprašanj zaskrbljenih potrošnikov glede kakovosti posameznih izdelkov. S področjem vprašljive kakovosti prehranskih dopolnil se na Inštitutu za nutricionistiko ukvarjajo že vrsto let. Vodili so tudi pripravo strokovnih priporočil za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil, vendar do vzpostavitve preverjanja kakovosti izdelkov v praksi še ni prišlo. Kot odziv na izjemno pereče vprašanje pa so se tokrat odločili nemudoma vzpostaviti program preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, pri čemer se najprej osredotočajo prav na dodatke z vitaminom D. Pobude za preverjanje kakovosti lahko posredujejo tudi prebivalci.

V sporočilu za javnost so tako na Inštitutu za nutricionistiko zapisali, da je kakovost posameznih izdelkov tudi v Sloveniji že tema številnih javnih razprav. Čeprav podatki potrjujejo dvomljivo kakovost in celo nevarnost posameznih izdelkov, pa takšno posploševanje za vsa prehranska dopolnila ni primerno. Kljub temu, da zakonodaja prehranska dopolnila uvršča med živila, se od slednjih bistveno razlikujejo. Gre za kapsule, tablete in podobne oblike, njihov namen pa je dopolnjevati običajno prehrano s hranili in z drugimi aktivnimi snovmi. Če pri običajnih živilih kakovost potrošnik lahko večinoma prepozna na podlagi okusa, vonja in izgleda živila, pa pri prehranskih dopolnilih lahko le zaupa proizvajalcu in njegovim trditvam, saj so mu laboratorijske metode, s katerimi bi kakovost lahko preveril, nedostopne.

Da bi prebivalcem pomagali prepoznati kakovostna prehranska dopolnila, so na Inštitutu za nutricionistiko začeli izvajati program preverjanja kakovosti, v okviru katerega bodo javno objavili seznam preverjenih prehranskih dopolnil. Zaradi posebnega javno-zdravstvenega interesa se bodo najprej osredotočili na prehranska dopolnila z vitaminom D. Za večjo celovitost seznama bodo v vzorčenju upoštevali tudi pobude potrošnikov. Prebivalci predloge lahko sporočijo z izpolnitvijo ankete o uporabi dodatkov z vitaminom D, ki je dostopna na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.

Kaj so prehranska dopolnila?

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Gre za koncentrirane vire posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so običajno v prometu v obliki kapsul, tablet in drugih podobnih oblikah, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi: »Prehranska dopolnila so v osnovi izdelki, namenjeni dopolnjevanju običajne prehrane. Vendar je za določene skupine prebivalcev dodajanje posameznih hranil pomembno za njihovo zdravje. Za mnoge je tako na primer jeseni in pozimi priporočljivo dodajanje vitamina D, vegani in nekateri starejši odrasli dodajajo vitamin B12, ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice, pa prehrani dodajajo folno kislino. V takšnih primerih je zelo pomembno, da zaužita prehranska dopolnila v resnici vsebujejo deklarirane snovi v pričakovani količini.«

Varnost in kakovost prehranskih dopolnil je sicer odgovornost proizvajalca oz. nosilca dejavnosti, kot to velja za vsa živila. Doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Če pri običajnih živilih marsikateri dejavnik kakovosti lahko vidimo in okušamo, pa so prehranska dopolnila zelo drugačna. Potrošnik lahko le zaupa proizvajalcu in njegovim trditvam, so mu laboratorijske metode za preverjanje kakovosti niso dostopne. Zaradi dvomov v kakovost posameznih prehranskih dopolnil, s strani potrošnikov prejemamo vprašanja, ali izdelki po svoji sestavi ustrezajo navedbam na označbi.«

Na trgu so tudi izdelki, ki tja ne sodijo

Skrb potrošnikov je razumljiva, saj podatki kažejo na to, da so na trgu že bili najdeni izdelki, ki sploh niso vsebovali aktivne sestavine in tudi takšni, kjer je bila vsebnost sestavin precej višja od deklarirane. Področja kakovosti prehranskih dopolnil sistematično ne spremlja nihče. Tovrstni izdelki so sicer tudi predmet nadzora inšpekcijskih služb, vendar so aktivnosti nadzornih organov v prvi vrsti razumljivo usmerjanje v omejevanje tveganj za zdravje ljudi.

Z namenom podpore prebivalcem je Inštitut za nutricionistiko začel izvajati program preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil. Ob tem je prof. dr. Igor Pravst povedal: »Sistematično bomo vrednotili kakovost prehranskih dopolnil, ki jih bomo kupili v prosti prodaji, jih analizirali, in javnost obvestili o izdelkih, ki po svoji sestavi ustrezajo označeni vsebnosti aktivnih snovi. Takšni izdelki bodo objavljeni na seznamu preverjenih prehranskih dopolnil, ki ga bo vzdrževal Inštitut za nutricionistiko. Zaradi posebnega javno-zdravstvenega interesa, se bomo najprej osredotočili na prehranska dopolnila z vitaminom D.«

Sodelujejo lahko tudi potrošniki

Naročila za vrednotenje posameznih izdelkov lahko v prvi vrsti podajo proizvajalci za svoje izdelke, v proces vključevanja pa je inštitut tokrat vključil tudi potrošnike, je pojasnila doc. dr. Anita Kušar: »V program želimo zajeti aktualna in za potrošnike zanimiva prehranska dopolnila z vitaminom D. V ta namen potrošniki lahko izpolnijo anonimno anketo o uživanju tovrstnih prehranskih dopolnil, s katero želimo identificirati najbolj aktualna prehranska dopolnila. Anketa je dostopna na spletni strani inštituta.

Preverjanje kakovosti prehranskih dopolnil je povezano z znatnimi stroški. Izdelke je namreč potrebno neodvisno kupiti in preveriti njihovo kakovost, tudi z analizo v zunanjem akreditiranem laboratoriju. Izdelki, vključeni na seznam, bodo predmet rednih obdobnih pregledov in bodo, v primeru ugotovljene neustreznosti, s seznama umaknjeni. Vzpostavitev programa bo financiral Inštitut za nutricionistiko iz lastnih sredstev in iz donacij dohodnine, ki mu jo, zaradi delovanja v javnem interesu na področju prehrane, lahko namenijo državljani. Uvrstitev prehranskih dopolnil na seznam bodo lahko naročila tudi podjetja za svoje izdelke, pri čemer bodo le-ta tudi pokrila stroške preverjanja kakovosti teh izdelkov.

Osnovo za preverjanje kakovosti sestave prehranskih dopolnil bodo predstavljala Priporočila za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil, posodobljena z relevantno zakonodajo in z upoštevanjem Smernic za pristojne organe za nadzor skladnosti v zvezi z določitvijo dovoljenih odstopanj za hranilne vrednosti in priporočil EFSA glede zgornjih varnih vnosov hranil, so še zapisali v izjavi za javnost na Inštitutu za nutricionistiko.