3 ključna vprašanja o bolečih dojkah
Boleče dojke so precej pogosta težava, ki je velikokrat povezana s hormonskimi spremembami ali drugimi nenevarnimi vzroki.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak dojk je v razvitem svetu visoko ozdravljiv, če je odkrit v zgodnji fazi, pri čemer na verjetnost zboljenja vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi življenjski slog. Ob vseh informacijah o rakavih obolenjih pa pri marsikateri ženski že najmanjša nelagodnost ali bolečina v prsih sproži val strahu in tesnobe.
A zdravstveni strokovnjaki pomirjajo, da bolečina v dojki sama po sebi le redko pomeni znak raka dojk. Pri raku je namreč pogostejša neboleča zatrdlina, bolezen pa se lahko pokaže tudi s spremembami kože ali bradavice, nenavadnim izcedkom iz bradavice in drugimi spremembami videza ali otipa dojke.
To seveda ne pomeni, da bolečino lahko vedno zanemarimo. Če je nova, vztrajna ali jo spremljajo druge nenavadne spremembe, je pomembno poiskati zdravniški nasvet. V večini primerov pa so boleče dojke pogosta težava, ki je v večini primerov povezana s povsem nenevarnimi fiziološkimi procesi v telesu ali zunanjimi vplivi.
Kaj pomeni bolečina v dojkah?
Bolečina v dojkah, ki jo strokovno imenujemo mastalgija, se lahko kaže na različne načine. Nekatere ženske občutijo napetost, težo ali občutljivost ob dotiku, druge opisujejo pekočo, zbadajočo ali topo bolečino. Lahko prizadene obe dojki ali le eno, se pojavlja občasno ali pa je prisotna dlje časa. Včasih se širi tudi proti pazduhi ali rami, kar lahko oteži prepoznavanje njenega izvora.
Zato je pomembno upoštevati, kdaj se bolečina pojavi, kako dolgo traja in ali jo spremljajo še drugi simptomi.
Zakaj pride do bolečine v dojki?
Eden najpogostejših razlogov za boleče dojke so hormonska nihanja med menstrualnim ciklom. Takšna bolečina je običajna, strokovno pa ji pravimo ciklična bolečina. Zanje je značilno, da se pojavi nekaj dni pred nastopom menstruacije, zajame obe dojki ter se pogosto širi v pazduhe ali roke. Dojki sta takrat lahko na dotik občutljivi, napeti in otečeni, bolečina pa po začetku menstruacije sama od sebe izzveni.
Hormonske spremembe lahko povzročajo občutljivost tudi med nosečnostjo, dojenjem in menopavzo. V obdobju dojenja so bolečine lahko povezane z zastajanjem mleka, zamašenim mlečnim vodom ali vnetjem dojke, imenovanim mastitis. Pri vnetju se lahko pojavijo tudi rdečina, oteklina, občutek vročine v dojki in povišana telesna temperatura. Takšni znaki zahtevajo pravočasno zdravniško obravnavo, zlasti če se počutje hitro slabša.
Kadar bolečina ni povezana z hormonoma in menstruacijo, govorimo o neciklični bolečini. Ta se običajno pojavi le v eni dojki ali na določenem mestu in lahko traja dlje časa. Razlogi zanjo so prav tako večinoma nenevarni. Pogosto gre za posledico napetosti prsnih mišic zaradi fizičnega napora, nošenja neustreznega ali pretesnega nedrčka, vnetja dojk, poškodbe ali prisotnosti benignih sprememb, kot so ciste in fibroadenomi.
Tudi stres in prekomerno uživanje kofeina ali nekaterih zdravil lahko prispevata k večji občutljivosti prsnega tkiva.
Kdaj je bolečina običajna in kdaj je dobro obiskati zdravnika?
Čeprav je bolečina v dojkah večinoma povsem nenevarna, pa obstajajo situacije, ko je obisk zdravnika nujen. Pozorni moramo biti predvsem na hudo ali nepojasnjeno bolečino, ki ne mine, se s časom stopnjuje ali je prisotna le na enem točno določenem mestu.
V takšnih primerih je priporočljivo obiskati zdravnika, še posebej če je bolečina nova ali drugačna kot običajno. Posvet je pomemben tudi pri ženskah, ki imajo v družini obremenilno anamnezo raka dojk ali jajčnikov.
Poseben alarm za pregled pri zdravniku so spremljajoči simptomi, kot so tipna tplina ali bulica v dojki ali pod pazduho, spremembe na koži dojke, sprememba obliki ali velikosti dojke, ugreznjenost bradavice ter neobičajen izcedek iz bradavice, še posebej če je ta krvav.
Prav tako je zdravniški pregled potreben, če bolečino spremljata rdečica in visoka telesna temperatura, kar lahko nakazuje na bakterijsko vnetje.
Pomembno je poudariti, da našteti znaki še ne pomenijo, da gre za raka. Povzročijo jih lahko tudi benigna obolenja, vendar brez ustreznega pregleda ni mogoče zanesljivo ugotoviti vzroka. Zdravnik se bo glede na težave, starost, osebno in družinsko anamnezo ter izvid kliničnega pregleda odločil, ali so potrebne dodatne preiskave, na primer ultrazvok ali mamografija.
Pozornost do telesa je pomemben del skrbi za zdravje
Skrb za dojke se ne začne šele takrat, ko začutimo bolečino ali zatipamo spremembo. Pomembno je, da poznamo običajen videz in otip svojih dojk ter se naučimo prepoznati spremembe, ki so za nas nove. Redno samopregledovanje nam lahko pri tem pomaga, vendar ne nadomešča priporočenih presejalnih pregledov in zdravniške obravnave ob sumljivih simptomih.
Ko ste povabljene v program DORA zato nikar ne odlašajte, redno se udeležujte mamografije, saj lahko ta odkrije spremembe, še preden jih je mogoče zatipati. Prav tako bodite nežni do sebe, prisluhnite svojemu telesu in ob vsakem dvomu ali nenavadni spremembi brez oklevanja ter brez strahu poiščite nasvet strokovnjaka.
