Prašičja gripa in afriška kuga: Veterinarji usposobljeni, rejci še ne
Medtem ko afriška prašičja gripa že nekaj časa vztrajno, a doslej še neuspešno trka na slovenska vrata, je ta vstop že uspel ptičji gripi, saj so primere poginulih živali našli na območju od Obale do Ljubljane. Na srečo za zdaj le pri prostoživečih pticah, ne pa tudi pri domači perutnini.
V Sloveniji je bil zadnji pozitivni primer ptičje gripe ugotovljen decembra lani pri labodu grbcu; od takrat so v veljavi obvezni preventivni ukrepi. Perutnino in ptice v ujetništvu je dovoljeno rediti v ograjenem prostoru na prostem, vendar mora biti živalim preprečen dostop do vodnih površin, do katerih dostopajo vodne ptice, krmiti in napajati pa jih je treba v zaprtih prostorih. Kadar to ni izvedljivo, morajo biti živali nastanjene v zaprtih prostorih oziroma tako, da nimajo stika s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.
Kot rečeno, pa v Sloveniji še nismo zaznali primera afriške prašičje kuge (APK), močno nalezljive virusne bolezni domačih in divjih prašičev, ki sicer ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi, a je za prašiče smrtonosna. Proti njej za zdaj še ni cepiva, rejcem pa lahko povzroči resne socialno-ekonomske posledice. Ker se nam bolezen vztrajno bliža tako s severa kot vzhoda, njeno širjenje, nazadnje denimo tudi iz Srbije, predstavlja vse večje tveganje za slovenske domače in divje prašiče.
Visoka stopnja ogroženosti za vso državo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
