Zarja.si

Zarja.si

Danes je svetovni dan vitamina D, ki ima v telesu vlogo steroidnega hormona, ta pa vpliva na okrog 200 funkcij v telesu. »Najbolj znan je njegov vpliv na metabolizem kalcija, fosforja in kosti, izrednega pomena pa je tudi vpliv na imunski sistem oz. tako imenovana imuno modulacija. D vitamin znižuje tveganje za akutno okužbo dihal na tri načine: ohranja tesne stike med celicami, spodbudi makrofage k eliminaciji virusov z ovojnico s potjo katelicidin in defenzin in z zniževanjem produkcije provnetnih citokinov prirojenega imunskega sistema, s čimer ga ublaži,« je ob svetovnem dnevu vitamina D napisal asistent Darko Siuka, sicer specialist gastroenterolog.

Že vse od letošnjega marca si prizadeva ozaveščati javnost o pomenu vitamina D zlasti v obdobju respiratornih okužb, še posebej pa v času COVID epidemije. S skupino zdravnikov, sicer velikih človekoljubov kot so Matic Koželj, dr. med., doc. dr. Rado Janša, dr. med., Aleš Pleskovič, dr. med., prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Angelika Marjetič Ulčakar, dr. med.,izred. prof.. dr. Bojana Pinter, dr. med., kasneje pa se je pridružila še Barbara Hrovatin dr. med., je samoiniciativno poslal v okoli 200 slovenskih Domov za starejše občane dopis, podprt s študijami o dobrobiti vitamina D v času respiratornih okužb. Kasneje je francoska študija pokazala, da je bila umrljivost oskrbovancev DSO, ki so prejeli vitamina D 17,5%, v tistih domovih, kjer vitamina D niso prejemali, pa kar 55,6%. Za Slovenijo podobne študije, pravi asist. Siuka, nimamo.

V začetku aprila se je povezal z veliko avtoriteto slovenske endokrinologije, ki že leta opozarja na pomen vitamina D v slovenski družbi, prof. Marijo Pfeifer, ki je nato v začetku aprila pripravila priporočila za infektologe. Tudi čez poletje sta se skupaj trudila ozaveščati slovensko javnost o pomenu vitamina D. Sam je prepričan, da je poletno obdobje z boljšimi nivoji vitamina D močno znižalo posledice covida-19. V prid temu govori tudi dejstvo da južna polobla, s tem ko prehaja v pozno pomlad, bogato z UVB žarki, končuje epidemijo, umrljivost pa je tam zdaj nizka, oziroma praktično takšna kot je bila pri nas poleti.

20.oktobra so ga infektologi pozvali na predavanje s predložitvijo vseh dokazov študij v dobrobit nadomeščanja vitamina D v obdobju pandemije COVID-19. K sodelovanju je povabil profesor Pfeiferjevo in na poziv infektologov sta zatem še s prof. Alojzom Ihanom in prof. Igorjem Pravstom napisala priporočila nadomeščanja vitamina D za obdobje respiratornih okužb in pandemije COVID-19.

Priporočila temeljijo na znanstvenih dognanjih številnih randomiziranih študij pred covidom-19, na cca 47-ih študjah iz covid obdobja in na pomembni prvi randomizirani študiji, opravljeni na 67 bolnikih iz Cordobe. V tej študiji je le eden izmed 50 bolnikov, ki so prejeli vitamin D potreboval zdravljenje v enoti intenzivne terapije in nihče ni umrl, v skupini 26 bolnikov, ki pa ga niso prejeli pa je zdravljenje potrebovala polovica okuženih, dva sta umrla.

Priporočila zajemajo tako področje preventive, kjer se za vse prebivalstvo od oktobra do konca maja priporoča vnos vitamina D 3 od 800 do 2000 IE. Za visoko ogrožene posameznike na morebitne posledice covida, pa svetuje odmerek 1000 do 2000 IE skozi vse leto. Tu so mišljeni predvsem starejši od 70 let, zdravstveni delavci, kronični bolniki, svojci obolelega in visokorizični stiki. Za nosečnise svetuje preventini odmerek 1500 do 2000 IE, za posameznike s prekomerno telesno težo pa svetujejo podvojene odmerke. Za bolnike s covidom-19 priporoča takoj po pozitivnem brisu 14 000 IE/dan 4 dni, nato pa 1x tedensko. V primeru da bolnik potrebuje hospitalno zdravljenje, pa se vrednosti dodatno korigirajo po meritvi ravni presnovka D3, torej 25 (OH) D3, je še zapisal asist. Darko Siuka, specialist gastroenterolog

Vloga vitamina D v preventivi posledic covida-19

Asist. Darko Siuka, specilialist gastroenterolog se je tako s pismom obrnil na kolege zdravnike in zdravnice v DSO. V njem je s sopodpisanimi Maticom Koželjem, dr. med., specialistom gastroenterologije, doc. dr. Radom Janšo, dr. med., specialistom gastroenterologije dr. Alešem Pleskovičem, dr. med., specialistko kardiologije prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec, dr. med., z Angeliko Marjetič Ulčakar, dr. med., specialistko družinske medicine na Inštitutu za zgodovino medicine in z izr.prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, zapisal:

»Spoštovani kolegi zdravniki, zdravnice v DSO! Na vas se obračamo zaradi epidemije s COVID-19, ki ima hude kratkoročne posledice z visoko smrtnostjo in grozečim kolapsom zdravstvenega sistema ter dolgoročno z gospodarsko recesijo. V boju zoper COVID-19 je zelo učinkovita preventiva. Za zmanjšanje tveganja na zdravje visokorizičnih bolnikov bi, glede na pretekle in sedanje študije o virusnih okužbah dihal, bilo smiselno dodajanje vitamina D3, za okrepitev imunskega sistema starostnikov.

Zarja.si

D vitamin je pomemben maščobotopen vitamin, ki vpliva na več kot 100 življenjsko pomembnih funkcij, veliko vlogo pa ima tudi pri imunskih mehanizmih in zaščiti telesa pred okužbo. Glede na študije je znano, da podaljšuje življenje pri starostnikih, dokazano znižuje tveganje za respiratorne okužbe in pridobljene bolnišnične okužbe. Pomanjkanje je dokazano pogostejše v višjih starostnih skupinah, pri kadilcih, tistih s prekomerno telesno težo, pri kroničnih bolnikih kot so sladkorni bolniki, bolnikih s povišanim krvnim tlakom, številni bolniki z različnimi gastroenerološkimi boleznimi kot so celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, bolniki s kroničnim pankreatitisom, bolniki z jetrno cirozo in številni drugi. Vse te skupine, ki imajo visoko incidenco pomanjkanja D vitamina, sovpadajo z visokorizičnimi skupinami za višjo smrtnost pri covidu-19.

V zimskem času ima večina prebivalcev Evrope prenizek serumski nivo 25(OH)D3. Znano je, da D vitamin lahko zniža tveganje za virusno epidemijo in celo pandemijo. Že v letih 1918‒19 so ugotavljali pozitiven učinek sonca pri obravnavi bolnikov s Špansko gripo (H1N1). Ugoden učinek pa je bil opisovan tudi ob kasnejših epidemijah. Ker so vrednosti vitamina D3 v serumu v zimskih mesecih prenizke, v hrani pa je D3 vitamina premalo, je potrebno D3 vitamin zlasti v obdobju epidemičnih ali pandemičnih okužb nadomeščati, zlasti pri visoko rizičnih bolnikih. Ogroženi so predvsem oskrbovanci domov starejših občanov (DSO), dokazano pa je tudi hudo pomanjkanje pri zdravstvenih delavcih predvsem zaradi dela v zaprtih prostorih.

D vitamin znižuje tveganje za akutno okužbo dihal na tri načine: ohranja tesne stike med celicami, inducira eliminacijo virusov z ovojnico s potjo katelicidin in defenzin in z zniževanjem produkcije provnetnih citokinov prirojenega imunskega sistema, s čimer znižuje tveganje za pljučnico. Znano je glede na študije, da zvišuje koncentracijo surfaktanta v pljučih in da vpliva na ACE2receptorje, kjer virus COVID-19 vstopa v celice. V preteklih študijah je bilo dokazano, da so bolniki z akutnim respiratornim distresnim sindromom iz kakršnega koli razloga imeli vsi pomanjkanje D vitamina. Neželeni učinki D vitamina so neznatni, redki so opisi hiperkalcemije ali ledvičnih kamnov, pa še to le v primeru dolgoletne uporabe.

Nekateri oskrbovanci DSO vitamin D3 že prejemajo, nekateri pa še ne. Zato, glede na navedeno, pošiljamo dopis vsem zdravnikom DSO, da v primeru, da gre za visokorizične bolnike, ki bi lahko bili zelo ogroženi ob virusni okužbi dihal, razmislijo o dodajanju vitamina D3,« je še zapisano v javnem pismu zdravnikom in zdravnicam v DSO-jih.