Podravje: Porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da med slovenskimi otroki in mladostniki v zadnjih letih opažajo porast anksioznih (psihičnih) motenj. Bi znali prepoznati anksiozne motnje pri svojem otroku? In kako lahko kot starš pripomorete k preprečevanju in obvladanju tovrstnih duševnih motenj?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kot ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je med slovenskimi otroki in mladostniki v zadnjih letih opazen porast anksioznih motenj, medtem ko poseben trend depresije ni opazen. Porast opažajo predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih. Zaskrbljujoča je tudi razlika med deležem mladih, ki poročajo o depresiji in anksioznosti oziroma njunih simptomih, in deležem tistih, ki poiščejo strokovno pomoč ter prejmejo ustrezno obravnavo.
Blagi simptomi depresije pri skoraj tretjini mladih
Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki je zajela slovenske 11-, 13- in 15-letnike, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno diagnoze klinične depresije) poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) pa je istega leta okoli 5,6 % 15- do 19-letnikov poročalo o anskioznosti v zadnjem letu in 7,7 % o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29 %) mladih, navajajo na NIJZ.
Kako prepoznati anksiozne motnje in depresijo
Kako lahko starši pomagajo zmanjšati tveganje
Priporočila za zmanjšanje tveganj za razvoj duševnih motenj
Preberite več v Štajerskem Tedniku