Arhiv Štajerskega Tednika

Kot ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je med slovenskimi otroki in mladostniki v zadnjih letih opazen porast anksioznih motenj, medtem ko poseben trend depresije ni opazen. Porast opažajo predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih. Zaskrbljujoča je tudi razlika med deležem mladih, ki poročajo o depresiji in anksioznosti oziroma njunih simptomih, in deležem tistih, ki poiščejo strokovno pomoč ter prejmejo ustrezno obravnavo.

Blagi simptomi depresije pri skoraj tretjini mladih

Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki je zajela slovenske 11-, 13- in 15-letnike, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno diagnoze klinične depresije) poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) pa je istega leta okoli 5,6 % 15- do 19-letnikov poročalo o anskioznosti v zadnjem letu in 7,7 % o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29 %) mladih, navajajo na NIJZ.

Kako prepoznati anksiozne motnje in depresijo

Kako lahko starši pomagajo zmanjšati tveganje

Priporočila za zmanjšanje tveganj za razvoj duševnih motenj

Preberite več v Štajerskem Tedniku