Arhiv Štajerskega Tednika

Priporočila, kako ravnati na površinah, ki so obremenjene s težkimi kovinami, je oblikoval Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Navedli so, da gre za trajno onesnaženje, tveganje za zdravje je odvisno od izpostavljenosti in poti kovine v človekovo telo. Delce lahko v telo vnesemo pri neposrednem stiku z onesnaženo zemljino, na primer med delom ali otroci med igro. Tudi v prahu, ki se dviguje, so delci težkih kovin, ki pridejo v telo po dihalnih poteh. Prav tako so lahko težke kovine v zelenjavi, ki raste na onesnaženih tleh, vendar vse rastline težkih kovin ne črpajo (asimilirajo). Čiščenje težkih kovin iz tal je zelo dolgotrajni, več desetletij trajajoč postopek. Izvaja se ga lahko s sejanjem rastlin, ki srkajo težke kovine, pridelek se nato uniči v sežigalnici. Možna je zamenjava zemlje, a je vprašanje stroškov, kje dobiti dokazano neonesnaženo zemljo za navoz in kam z onesnaženo zemljo. Na inštitutu povzemajo, da so postopki sanacije s težkimi kovinami zelo dolgotrajni, zelo dragi in logistično zahtevni.

KIS navaja, da onesnaženost tal s težkimi kovinami presojajo kot trajno onesnaženje. Nizke koncentracije težkih kovin v tleh lahko služijo kot mikrohranila, mirijo strokovnjaki. A težava pri poplavah Drave je, da so koncentracije težkih kovin v sedimentu in tleh enormne, nekajkrat čez kritične vrednosti – pozor, ne mejne in ne opozorilne, temveč čez najvišjo stopnjo merilne vrednosti, to je kritično! „Tla so onesnažena, ko vsebnosti kovin presegajo opozorilno vrednost,“ pravijo na KIS.

Pomembno raziskati izvor mulja in težkih kovin

Preberite več v Štajerskem Tedniku