Na zahodu Slovenije živijo dlje kot na vzhodu
Na samo nekaj sto kilometrih razlike med vzhodom in zahodom države so med prebivalci v kazalnikih zdravja velike razlike. Dejansko obstaja občutek, da je med vzhodom in zahodom države nevidna meja, ki ljudi ločuje ne samo po zdravju in pričakovani življenjski dobi, temveč tudi po ekonomskem statusu, izobrazbi in drugih socialno-ekonomskih kazalcih.
Številni kazalniki zdravja so na zahodu države bistveno boljši kot na vzhodu, kažejo podatki NIJZ o zdravju po občinah in regijah ter podatki Statističnega urada RS (SURS). Samo nekaj primerov: na zahodu države je pričakovana življenjska doba tri leta daljša kot na vzhodu, na vzhodu je več koriščenja bolniškega staleža, sladkorne bolezni in nekaterih srčno-žilnih bolezni ter duševnih motenj. »Kronične nenalezljive bolezni so v naši pomurski regiji pogostejše kot drugod, k temu prispeva tudi slabši socialno-ekonomski položaj in z zdravjem povezan vedenjski slog (prehrana, telesna dejavnost, udeležba v presejalnih programih, kajenje ...). Zdrav življenjski slog in zdrave navade so ena izmed najpomembnejših determinant,« je podatke o razlikah v zdravju med prebivalci vzhodnega in zahodnega dela države komentiral predstojnik murskosoboške izpostave NIJZ Martin Ranfl.
Nedvomno na zdravje vpliva tudi (ne)zdravo okolje
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
