Miša Pušenjak

Z nekaj tveganja lahko sadimo še motovilec, zimsko solato, azijske listnate rastline in zimski portulak. Slednjega si bomo kasneje bolj natančno ogledali. Zagotovo je za popestritev kolobarja v rastlinjaku zelo priporočljivo tudi, da posadite čebulček za mlado čebulo, prav tako pa tudi česen za puljenje mladega česna. Saj veste, da so čebulnice zelo zdrave. To pa velja tudi za zemljo, ne samo za naše zdravje.

MP

Dve posebnosti sajenja čebulčka in česna obstajata. Čebulček sadimo v rastlinjak tudi prej, saj bo zavarovan pred zimskim mrazom. Na prostem si namreč ne želimo, da bi šel v zimo prevelik, saj potem rad gnije, hitro se ga »primejo« bolezni. Česen pa sadimo ravno zdaj, saj prevelike liste zima vendarle nekoliko poškoduje. Predolgo mrzla zima lahko povzroči tudi (jaz temu tako rečem) drobnjakasto rast. To pomeni, da vsak strok požene svoj vrh in potem vse skupaj zgleda kot rast drobnjaka To se zgodi zato, ker so rastline prevelike in potem pomrzne ali je zaradi mrzlega vetra, previsokega snega … poškodovan rastni vršiček.

V rastlinjak pa ga seveda lahko sadite tudi bolj zgodaj, saj večje nevarnosti poškodb zaradi mraza ali snega ni. Sadite ga bolj blizu skupaj – na tri centimetre, saj ga boste pospravili kot mladega, neodebeljenga. Vrstice pa naj le bodo 30 cm narazen, saj bo prišlo prav kakšno rahljanje tudi pozimi. Lahko se odločite tudi, da v rastlinjak posadite drobne stroke, ven na prosto pa za končen pridelek debelejše stroke. Prav tako je smiselno v rastlinjak posejati zračne čebulice, ki nastanejo namesto semena na cvetnih steblih. Vendar je v tem primeru tudi mladi česen pripravljen za vas nekaj kasneje.

Kar se pa tiče čebulčka, je zdaj primeren čas za sajenje na prostem že mimo. Tukaj je dobro vedeti, da debelejši čebulček zanesljivo zacveti. Zato je smiselno ločiti čebulčke, ki imajo premer nad 25 mm. Te sadite v rastlinjak dokaj blizu skupaj (5 cm). Manjše pa lahko sadite na prosto za končni pridelek – debelejše čebule.

Med vrste čebule in česna lahko v rastlinjaku posejete korenček, malo je sicer že pozno, a z nekaj sreče boste spomladi pulili mlade, a zelo sladke korene. Med vrstice česna lahko posadite tudi solato, med vrstice čebule pa motovilec. Svetujem, da je to vsaka druga vrstica, da boste lahko med posevkom hodili in ga tudi pospravljali.

Zimski portulak, nekaj posebnega za zimo

Mnogi ga že poznate in ste nad njim tako navdušeni kakor jaz. Drugi pa ste se vprašali, o čem pišem, saj je v Sloveniji še dokaj redek. Seme se pri nas dobi že nekaj let. Je zelo zanimiva rastlina, primerna za rastlinjake tudi zato, ker prekrije zemljo, ki je tako zavarovana pred zimskimi tegobami. Zemlja je namreč živ organizem in moramo z njo tudi tako ravnati. Zato je primeren tudi, da z njim kar na povprek zasejete tudi kakšno zunanjo gredico. Brez težav prezimi.

Rastlina je zanimiva, saj ne potrebuje veliko svetlobe, raste v senci ali na soncu, res pa zahteva veliko vlage. Na spletu ga lahko »poguglate« še pod imeni kubanska špinača, zimski tolščak, indijska solata, rudarska solata ali pod njenim botaničnim imenom Claytonia perfoliata Donn ex Willd. Je plazeče rasti, uživamo mlade liste in stebla, ki jih dodajamo zeleni solati, radiču, uporabimo v številnih namazih s smetano, skuto ali topljenim sirom, lahko ga samo potresemo po namazanih kosih kruha, lahko pa ga pripravimo tudi kakor špinačo. Prav posebej bo prišel prav vsem, ki si redno delate smutije oz. presne sokove. Nima izrazitega okusa in ga brez težav dodate vsem vrstam sadja ali zelenjave. Zimski portulak je izredno bogat z vitaminom C, vitaminom A, železom, kalcijem in magnezijem. Vsebuje tudi veliko vlaknin (12 %) in po nekaterih podatkih naj bi vseboval tudi veliko Omega-3-maščobnih kislin kakor njegov poletni soimenjak užitni tolščak. Ima nizko energijsko vrednost 34 kJ/100 g. Posebej v poznih jesenskih dnevih, ki so lahko žalostni in sivi, deluje poživljajoče in sprostitveno. Zanimiv je zato, ker pokrije zemljo in zavira razvoj plevelnih rastlin. Vendar ga ne pustite cveteti in semeniti, da se ne bo spremenil v plevel.

V rastlinjak lahko posadimo oz. presadimo tudi rastline z vrta

Tega seveda ne naredimo zdaj, saj bo še nekaj časa dovolj toplo tudi zunaj. Pa vendarle nekateri še ne vedo tega. Na pol odrasle endivije, zelje, radič … lahko prestavimo s korenino vred v rastlinjak. To je veliko uspešnejše kakor pokrivanje s koprenami, obešanje v kleteh … Čisto preprosto z lopato skupaj z zemljo korenine prenesete v rastlinjak, jamico pred tem dobro zalijete in to je to.

Če nimate v rastlinjaku posejanega peteršilja, v rastlinjak presadite korenaste sorte že zdaj, lahko pa prestavite noter tudi listnatega. Tako boste celo zimo imeli sveže lističe. Mogoče v najhladnejšem delu zime in predvsem v najkrajšem dnevu le-te nekoliko počivajo. Enako naredite z nekaj šopi drobnjaka. A ta potrebuje zimski počitek in bo v mrzlem času počival. Tudi blitva iz rastlinjaka je spomladi zelo hitro na razpolago. A blitvo je zelo težko presaditi, saj ima izredno močne korenine. Če pa ste jo ponovno sejali v avgustu, se bo tudi tako presajanje obneslo.

Zasipnice se spet vračajo

Še za nekaj lahko uporabite rastlinjak, v njem si lahko omislite zasipnico. Se sploh še spomnite, kako to gre? Skopljemo jamo, ki ne sme biti pregloboko, največ 50 cm v globino gremo. Dno in stene jame obložimo s smrečjem, da bo nekoliko manj težav z glodavci pozimi. Miši so namreč zelo prebrisane in hitro najdejo dobro prezimovališče in še hrano zraven. Nato naložimo korenje, črno redkev, repo … največ 40, 50 cm na visoko in vse skupaj še prekrijemo s koruznico ali smrečjem. V rastlinjaku običajno to celo zadošča, preko lahko damo še kakšno odejo ali folijo, ki pa MORA dihati, prepuščati zrak. Lahko pa na vse skupaj nasujemo še zemljo, posebej, če vidimo, da se bližajo zelo nizke temperature. Taka »zasipnica« je dostopna tudi pozimi v snegu. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo.

V ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladijol in korenike kan. Seveda pa potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo.