"Kortizolni obraz" s TikToka: Kaj drži in kaj je čista zmota?
Na TikToku zabuhel, okrogel obraz pripisujejo stresu in kortizolu. Endokrinologinja pojasnjuje, kaj pri tem drži in kdaj je oteklina lahko prvi znak bolezni.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po družbenih omrežjih, zlasti na TikToku, vplivneži okrogel in zabuhel obraz radi pripišejo previsoki ravni stresa oziroma kortizola, nato pa navadno sledi promocija izdelka za lajšanje zatečenosti.
Pa je "kortizolni obraz" res prava stvar? Odgovor je lahko da in ne, pojasnjuje endokrinologinja dr. Luma Ghalib.
Kaj sploh je kortizol
Kortizol je hormon, ki ga proizvaja zunanja plast nadledvične žleze, njegovo dnevno količino pa natančno uravnavajo višji centri v možganih, kot sta hipofiza in hipotalamus. Pogosto ga imenujemo "stresni hormon", ker telesu pomaga obvladovati stres, v resnici pa nas v prvi vrsti ohranja pri delovanju. Brez njega bi telo zašlo v stanje, znano kot nadledvična kriza.
Visoke ravni kortizola so povezane z visoko stopnjo stresa in nam kratkoročno celo pomagajo prebroditi napete situacije. Kot pri marsičem v življenju pa tudi tu velja, da preveč lahko škodi.
@geetayadavmd Noticing more puffiness in your face than usual? Social media might call it cortisol face, but the truth is: it's often fluid retention from hormones, salty foods, or lack of sleep—not chronic stress. While high cortisol levels can contribute to inflammation, true cortisol-related facial swelling is less common than you think. Instead of fixating on a label, focus on stress reduction and simple tools like facial massage, movement, and rest to support your skin from the inside out. #cortisolface #puffyface #DrYadav ♬ original sound - Dr. Geeta Yadav
"Kortizolni obraz" ni diagnoza
Bolezni z imenom "kortizolni obraz" v medicini ni, poudarja dr. Ghalib. Predstava, da bi se kortizol preprosto "nakopičil" in napihnil obraz, je zmotna. Je pa stroka tak videz že dolgo opisala pod izrazom "lunast obraz" in ta je z visokimi ravnmi kortizola res lahko povezan.
Gre za kombinacijo kopičenja maščobe in otekanja mehkih tkiv, ki ju spremlja tanjšanje kože. Posledica je bolj okrogel, zabuhel obraz z bolj rožnatimi lici. To se lahko zgodi, kadar je telo dlje časa izpostavljeno trajno visokim ravnem kortizola, na primer ob jemanju visokih odmerkov zdravil s steroidi ali kadar tumor v telesu nenadzorovano izloča kortizol.
Lahko sam stres napihne obraz?
Sam vsakdanji stres po besedah dr. Ghalib malo verjetno povzroči take spremembe obraza in kože, kot jih sprožijo visoki odmerki steroidov. Dolgotrajen telesni ali psihični stres sicer lahko pripelje do nekaterih sprememb telesa in kože, a v precej manjši meri. Nedvomno pa stres lahko prispeva k pridobivanju teže, ki se ga je posledično težko znebiti kljub zdravi prehrani.
Ko je vzrok bolezenski
Izrazito visoke ravni kortizola so značilne za Cushingov sindrom, motnjo, ki jo povzročijo tumorji v hipofizi ali nadledvični žlezi. Dve tretjini teh tumorjev se skrivata v hipofizi, tretjina v nadledvični žlezi, redko pa drugje v telesu.
Pri Cushingovem sindromu se poleg okroglega obraza in rdečkastih lic pojavijo tanjša koža, ki se hitro podpluje, zabuhel vrat in vse izrazitejša grba na zgornjem delu hrbta.
Spremljajo ga še nenavadno kopičenje maščobe v predelu trebuha ob tankih rokah in nogah, utrujenost, mišična oslabelost (zlasti v stegnih in ramenih), zvišan krvni tlak in zvišan krvni sladkor.
Kdaj k zdravniku
Zabuhel obraz postane bolj zaskrbljujoč, če ga spremljajo še druge spremembe: poslabšanje aken, povečana poraščenost po bradi pri ženskah, lažje podplutbe ali kožne okužbe, ki se težko zacelijo.
Za posvet velja poiskati zdravnika tudi, če se ob telesnih, kožnih in obraznih spremembah pojavita zvišan krvni sladkor ali krvni tlak. Razlikovanje med spremembami zaradi stresa in tistimi zaradi tumorja po besedah dr. Ghalib zahteva skrben zdravniški pregled in natančne laboratorijske preiskave, zato samodiagnoza po videoposnetkih na družbenih omrežjih ni dovolj.
