Znanstveniki svarijo: v pol leta bi lahko povzročil smrt pol milijona ljudi
Izjemno močan el niño bi lahko v prihodnjih mesecih povzročil okoli 451.000 smrti po svetu, opozarjajo znanstveniki.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izjemno močan pojav el niño, ki se krepi v Tihem oceanu, bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi dodatne vročine povzročil več kot 450.000 prezgodnjih smrti po svetu, razkriva najnovejša raziskava Climate Impact Lab. Najhuje naj bi prizadel tropske države, posledice pa naj bi občutili tudi drugod po svetu.
Podnebni znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko izjemno močanel niño zaradi dodatne vročine v obdobju od septembra do februarja 2027 povzročil še okoli 451.000 smrti po svetu, pri čemer bi se povečalo število smrti, ki so povezane z višjimi temperaturami zaradi podnebnih sprememb, poroča Guardian.
El niño je pojav, ki vpliva na vreme v velikem delu sveta. Običajno prinaša višje temperature, suše, poplave in večjo nevarnost požarov. Sedanji pojav pa je po ugotovitvah znanstvenikov izjemno močan.
Guardian poroča, da je trenutni el niño že presegel najvišjo temperaturo, ki so jo kdajkoli izmerili pri tem pojavu, čeprav je do njegovega pričakovanega vrhunca še več mesecev. Nekateri znanstveniki so njegovo moč opisali kot osupljivo.
Najhuje naj bi bilo v tropskih državah
Med državami, kjer bi lahko dodatna vročina zahtevala največ življenj, so po ocenah Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Močno naj bi bila prizadeta tudi območja Sahela v Afriki in jugovzhodne Azije.
Tudi razvite države ne bodo povsem izvzete. V ZDA naj bi bilo zaradi višjih temperatur v prihodnjih šestih mesecih približno 3500 smrti, navaja Guardian.
Ocena sicer zajema obdobje do februarja 2027, saj do takrat segajo trenutne temperaturne napovedi. Raziskovalci pa pričakujejo, da bi lahko povečano število smrti zaradi vročine vztrajalo vse do junija ali julija prihodnje leto.
Profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu, eden od avtorjev poročila, je opozoril, da lahko številka več kot 450.000 prehitro postane zgolj statistika, zato je treba poudarjati, da so to usode resničnih ljudi – otrok, staršev, starih staršev, družine, sosedov ...
Vročina ni edina nevarnost
Raziskovalci opozarjajo, da ta številka zajema le smrti, povezane z dodatno vročino. El niño lahko povzroči tudi hude suše, gozdne požare in poplave, zato bi lahko bile dejanske posledice še večje.
Prizadeta bi lahko bila tudi oskrba s hrano. Guardian navaja opozorilo Svetovnega programa za hrano, da bi lahko posledice približno 50 milijonov ljudi potisnile v stanje akutne lakote, hkrati pa povzročile rast cen hrane.
Kako nevaren je lahko zelo močan el niño, kaže tudi zgodovina. Podoben pojav v letih 1877 in 1878 je bil povezan z obsežnimi sušami in lakoto, predvsem v Indiji, Braziliji in na Kitajskem.
Znanstveniki: Na posledice se je mogoče pripraviti
Ocene so raziskovalci pripravili na podlagi podatkov iz več kot 24.000 območij po svetu. Preučevali so povezavo med mesečnimi temperaturami in dodatnimi smrtnimi primeri zaradi vročine ter te podatke združili z napovedmi segrevanja, ki ga bo povzročil el niño. Za primerjavo so uporabili povprečno število smrti zaradi vročine med letoma 1996 in 2025.
Namen takšnih napovedi ni le opozarjanje na nevarnost. Raziskovalci poudarjajo, da lahko države z ustreznimi ukrepi zmanjšajo število žrtev.
Med možnimi ukrepi so natančnejše napovedi vročinskih valov, vzpostavitev hlajenih prostorov, kamor se lahko ljudje umaknejo ob najhujši vročini, več zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih ter boljša zaščita ljudi, ki delajo na prostem, poroča Guardian.
»Pogled v našo prihodnost«
Raziskovalci sedanji el niño opisujejo tudi kot nekakšen pogled v prihodnost. Temperature, ki jih zdaj začasno povzroča ta pojav, bi lahko bile podobne temperaturam, ki bodo zaradi podnebnih sprememb čez približno 20 let precej bolj običajne.
Tamma Carleton z Univerze Kalifornije je za Guardian opozorila, da lahko boljši odziv na izredne razmere že letos reši številna življenja. Dolgoročno pa po njenih besedah svet ne more ostati v nenehnem stanju pripravljenosti na ekstremno vročino, zato bo treba razviti trajne načine zaščite prebivalstva.
Podnebna znanstvenica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea je ob tem opozorila, da se el niño tokrat pojavlja v svetu, ki je zaradi človekovega vpliva že precej toplejši. Zaradi tega bi lahko številni deli sveta doživeli vročino, kakršne doslej še niso poznali, posledice pa se lahko pokažejo pri zdravju ljudi, oskrbi s hrano in pomanjkanju vode.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
