Arhiv Štajerskega Tednika

Na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) so pojasnili, da so bili evrazijski bobri nekdaj splošno razširjeni po Evropi in Aziji, od Britanskih otokov do Sibirije: »Prekomeren lov zaradi dragocene kožuhovine je še pred koncem 19. stoletja povzročil skoraj popolno iztrebitev. V Evropi so preživele le štiri manjše populacije (v Nemčiji, Franciji, Norveški in Rusiji), po drugi svetovni vojni pa se vrsta krepi z načrtnim naseljevanjem v več evropskih državah.«

V poročilu o bobrih, ki so ga leta 2003 spisali v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, najdemo še podrobnejše podatke: »Na začetku 20. stoletja so bobri živeli samo še na osmih mestih. Vrsta je štela vsega 1.300 živali, od katerih jih je bilo 700 v Evropi. Kot posledica varstvenih ukrepov in aktivnih preseljevanj in ponovnih naselitev se je stanje v 20. stoletju bistveno popravilo. Po cenitvah danes (torej leta 2003, op. a.) živi več kot 430.000 bobrov.« Varstvene ukrepe so prvi sprejeli na Norveškem, že daljnega leta 1845, sledile so še druge dežele. Prav zaradi preseljevanj je večina zdajšnjih evropskih populacij pravzaprav mešanica različnih podvrst bobrov.

Pri nas so bobri živeli vsaj do 18. stoletja, najdlje na panonskem obrobju. Kdaj so dokončno izumrli, ni znano, vemo pa, kdaj so prišli nazaj. Leta 1996 so na Hrvaškem, 40 kilometrov jugovzhodno od Zagreba, naselili 85 bobrov. Na ZRSVN so pojasnili, da so se bobri nato v Slovenijo vrnili kar sami, po naravni poti: »Prva naselbina je bila znana na sotočju izliva Radulje v Krko, leta 2000 so jih sledili na sotočju Mure in Drave, leta 2005 na Sotli in leta 2011 na Dobličici pri Črnomlju … Bobri so v zadnjem desetletju postopno kolonizirali porečje Krke, Lahinje, Kolpe, Mure in Drave ter po Savi prišli do Ljubljanske kotline.« Doslej so jih opazili na celotnem slovenskem odseku Drave, od Dravograda do Ormoža.

Tudi sredi mesta

Bobri pokopali grofa Herbersteina

Preberite več v Štajerskem Tedniku