Arhiv Štajerskega Tednika

V Ormožu, kjer beležijo negativni selitveni prirast in je brezposelnost višja od državnega povprečja, je Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož (MCO), pripravila okroglo mizo o preseljevanju mladih. Nastja Raj iz Zavoda za zaposlovanje je v uvodu postregla z zadnjimi podatki o brezposelnosti; ti so nekoliko spodbudnejši. V Sloveniji je bilo namreč septembra na zavodu za zaposlovanje registriranih 80.990 brezposelnih oseb, kar je najmanj po poletju 2009. Med njimi je bilo 18 % oziroma 14.576 mladih od 15 do 29 let. Delež brezposelnih mladih v ptujski območni enoti zavoda, pod katero sodi tudi Urad za delo Ormož, je nad slovenskim povprečjem in znaša kar 23,3 %. Med 661 brezposelnimi mladimi Ptujčani in Ormožani je kar 154 takih, ki so na borzi dlje kot leto dni. Povprečna starost mladega, prijavljenega na borzo, je 29,1 leta, več je žensk.

Zgodbe mladih »Ormožanov«

Jasmino Meško, ki je po poklicu pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok, so v vrtcu po izteku pogodbe za določen delovni čas odslovili. Čez noč se je odločila izseliti iz Slovenije v Nemčijo, kjer je hitro našla delo. »Dobila sem ponudbo od nekdanje sošolke, ki se je pol leta pred tem preselila v Köln in mi je ponudila prenočišče. To je bilo edino, kar sem imela zagotovljeno. Šla sem z glavo skozi zid, tako rekoč na »blef«,« je situacijo, v kateri se je znašla, na okrogli mizi opisala Jasmina. Tri tedne je trajalo, da si je uredila vse potrebno, nato se je prijavila na zavod za zaposlovanje, od koder so jo napotili k zaposlitveni agenciji za tujce. »Izpolnila sem obrazec, že drugi dan so mi ponudili tri službe. Sprejela sem službo v centralnem skladišču Galerie Kaufhof. Dobiti službo v Nemčiji – tam, kjer sem bila jaz – ni problem, seveda če si delaven, če nisi izbirčen in če znaš jezik. Na začetku moraš marsikaj pogoltniti, če se želiš nekje dokazati … Po določenem času so me zaposlili preko nemškega delodajalca in posledično sem prejemala tudi višjo plačo. Tri leta sem lepo živela. V Nemčiji mi je bilo res všeč, da si cenjen kot delavec in da ni pomembno, od kod prihajaš, kdo si, kako se pišeš, kaj si prej delal …,« nadaljuje Jasmina, a pravi, da situacija vendarle ni rožnata: »Ni vsak za tujino. Tujina ni za ljudi z domotožjem. Prvo leto sem bila 11 mesecev v Kölnu, ne da bi imela možnost priti domov

Preberite več v Štajerskem Tedniku